2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
Na Danskem se za urejanje premoženja v zakonski zvezi uporablja režim skupnega premoženja. Vsa lastnina zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze in vse, kar pridobita po sklenitvi zakonske zveze, postane skupno premoženje. Vendar pa se lahko zakonca dogovorita, da ne bosta uporabila pravnih pravil za svoje premoženje in skleneta popoln ali delni sporazum o ločenem premoženju (glej točko 3.1.). Obdarovalec ali zapustnik lahko tudi odloči, da darilo ali zapuščina ne postane del skupnega premoženja. V odsotnosti drugačnega dogovora, neprenosljive in osebne pravice, kot so avtorske pravice in dobro ime v zvezi s poslovnimi aktivnostmi, ne postanejo del skupnega premoženja. Poleg tega v primeru delitve premoženja ob razvezi ali ločitvi vsak zakonec obdrži svoje pravice do poštene pokojnine. V kolikor je bila zakonska zveza le kratkotrajne narave, obdrži vsak zakonec svoje pravice do polne pokojnine. (Zakon o pravnih posledicah sklenitve zakonske zveze, členi 15, 16, 16 a in Poglavje 4).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Glej vprašanje 2.1.
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Običajno zadostuje, da zakonca sestavita seznam sredstev, ki so predmet sporazuma o posebnem premoženju.
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Načeloma lahko vsak zakonec prosto razpolaga s sredstvi, ki jih je prispeval ob sklenitvi zakonske zveze, kot tudi s sredstvi, ki jih je pridobil med trajanjem zakonske zveze. Vendar pa v je primeru, da ta sredstva postanejo del skupnega premoženja, dolžan z njimi ravnati gospodarno. (Zakon o pravnih posledicah sklenitve zakonske zveze, členi 16-17). Zakonec ne sme brez soglasja drugega zakonca razpolagati z ali obremeniti skupnega nepremičnega premoženja, če se premoženje uporablja kot družinsko bivališče ali se uporablja za namene podjetja enega izmed zakoncev. Zakonec tudi ne sme odtujiti, obremeniti ali zastaviti gospodinjskih predmetov, ki se nahajajo v skupnem domovanju zakoncev, potrebnih delovnih orodij drugega zakonca ali predmetov, ki jih uporabljajo otroci za svoje osebne potrebe, če so ti del skupnega premoženja (19. člen Zakona o pravnih posledicah sklenitve zakonske zveze). V kolikor zakonec ne dovoli takšnega razpolaganja, lahko da soglasje regionalna upravna enota, v kolikor ne obstaja noben smiseln zadržek proti razpolaganju. V kolikor pride do odtujitve zgoraj navedenega premoženja brez soglasja ali dovoljenja, ima tisti zakonec, ki ni dal soglasja, pravico od sodišča zahtevati razveljavitev razpolaganja, če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da zakonec, ki je razpolagal s premoženjem, do tega ni bil upravičen. (Zakon o pravnih posledicah sklenitve zakonske zveze, členi 16 in 18-20).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Ne.
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Zakonec je odgovoren za svoje obveznosti, ki jih je prevzel med trajanjem ali pred sklenitvijo zakonske veze s svojim deležem na skupnem premoženju in s svojim posebnim premoženjem. Za izpolnjevanje skupnih obveznosti zakoncev lahko upnik poseže na skupno premoženje in posebno premoženje obeh zakoncev. (Zakon o pravnih posledicah sklenitve zakonske zveze, člen 25).
