2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Po hrvaškem pravu imajo zakonci skupno premoženje in posebno imetje (35. člen Družinskega zakona: Family Act). Skupno premoženje je lastnina, ki sta jo pridobila z delom v zakonski skupnosti ali izhaja od tega premoženja (36. člen Družinskega zakona: Family Act).

Premoženje, ki ga ima zakonec v času sklenitve zakonske zveze, ostane njegovo posebno imetje. Za posebno imetje se šteje tudi premoženje, ki si ga je zakonec pridobil v zakonski skupnosti na pravni podlagi, ki se razlikuje od one v 248. členu, bodisi kot dediščino ali kot darilo ipd. (253. člen Družinskega zakona: Family Act).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Po hrvaškem pravu sta zakonca solastnika enakih delov imetja, ki sta ga pridobila z delom v zakonski skupnosti ali izhaja od tega imetja (skupno premoženje), razen če sta sklenila kak dogovor, po katerem se skupno premoženje ureja drugače.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

V hrvaškem pravu ni nobene določbe, ki bi narekovala popis premoženja zakoncev.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Kot je prikazano v 2.1, lahko imata zakonca ločeno oz. posebno premoženje in skupno premoženje. Za upravljanje posebnega premoženja veljajo določila za upravljanje z individualnim premoženjem. Upravljanje s skupnim premoženjem se deli na običajno in na izredno upravljanje. Izjava, ki jo da eden od zakoncev, zadostuje za običajno upravljanje (redno vzdrževanje, izraba in uporaba predmeta za običajne namene) – domneva se, da drugi zakonec s tem soglaša. Za izredno upravljanje (sprememba namena predmeta, večja vzdrževanja, prodaja, hipoteke, itd.) pravice v zvezi z nepremičninami in premičnim premoženjem, ki ga je potrebno registrirati, morata zakonca podati izjavo o skupni volji ali pa mora eden od zakoncev predložiti pisno soglasje z notarsko overjenim podpisom drugega zakonca. Če zakonec takšnega pisnega soglasja ne predloži, to ne vpliva na pravice in obveznosti tretjega, ki nastopa v dobri very (37. člen Družinskega zakona).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Obveznosti, ki so bile sprejete pred sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi tiste, katere je zakonec sprejel ločeno v času zakonske zveze, in ki niso povezane z običajnimi potrebami družinske zveze, niso zavezujoče za drugega zakonca (43. člen Družinskega zakona).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta odgovorna za dolgove, ki jih povzroči eden od njiju za zadovoljitev potreb družinske zveze, kot tudi za tiste dolgove, ki sta jih povzročila skupno v zvezi s premoženjem skupnosti. Odgovorna sta solidarno z njunim ločenim oz. posebnim in skupnim premoženjem (44. člen Družinskega zakona).

Print this topic

back to top