2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
Načelo skupnega premoženja se po irskem pravnem redu ne uporablja; premoženje obeh zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze in premoženje, ki ga vsak zakonec pridobi med trajanjem zakonske zveze, ostane posebno premoženje vsakega zakonca. Čeprav drugi zakonec ni samodejno upravičen do udeležbe v premoženju drugega zakonca, lahko zakonec, ki ni lastnik premoženja, zahteva pravico do premoženja, ki je v lasti drugega zakonca, na podlagi zahtevka po načelih pravičnosti (člen 16(5) Zakona o družinskem pravu iz leta 1995 in člen 20(5) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996), glede na okoliščine zakona in učinka razveze ali ločitve (člen 16(2)(a)-(l) Zakona o družinskem pravu iz leta 1995 in člen 20(2)(a)-(l) Zakona o družinskem pravu (razvezi) iz leta 1996).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Nobena takšna pravna domneva ne obstaja.
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Zakonca ob sklenitvi zakonske zveze nista dolžna sestaviti popisa premoženja. Vendar pa sta v primeru tožbe za razvezo zakonske zveze ali tožbe za ločitev s povezanimi pravicami oba zakonca dolžna predložiti zapriseženo izjavo opremoženju, v kateri navedeta svoje premoženje, sredstva, prihodke, obveznosti, dolgove in pokojninske pravice (glej Ukaz 59, pravilo 4 Pravil okrožnega sodišča iz leta 2001 in Ukaz 70A o poslovniku Vrhovnega sodišča iz leta 1997).
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Med trajanjem veljavne obstoječe zakonske zveze je vsak zakonec odgovoren za upravljanje svojega premoženja in praviloma ne potrebuje soglasja drugega zakonca za njegovo upravljanje ali odtujitev. Družinsko domovanje zakoncev, kot ga opredeljuje člen 2(1) Zakona o varovanju družinskega doma iz leta 1976, kot ga je spremenil člen 54(1) Zakona o družinskem pravu iz leta 1995, pa je v skladu z irskim pravom predmet posebne zaščite. Tudi če je zgolj eden izmed zakoncev naveden kot lastnik družinskega domovanja, ta zakonec ne sme odtujiti družinskega domovanja ali kako drugače prenesti družinskega domovanja brez soglasja drugega zakonca (člen 3(1) Zakona o varovanju družinskega doma iz leta 1976). Če pride do odtujitve brez soglasja drugega zakonca, je takšen posel ničen (člen 3(1) Zakona o varovanju družinskega doma iz leta 1976). Vendar pa posel ni ničen zgolj zaradi odsotnosti soglasja, če je posel sklenjen po polni vrednosti brez vnaprejšnjega obvestila (člen 3(3)(a) Zakona o varovanju družinskega doma iz leta 1976).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Takšnih poslov irsko pravo ne pozna.
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Vsak zakonec je v odsotnosti drugačnega dogovora odgovoren za lastne obveznosti, ki jih prevzame med trajanjem zakonske zveze.
