2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

V režimu zakonitega zakonskega premoženja ostaneta zakonca lastnika premoženja, ki sta ga imela pred sklenitvijo zakonske zveze, pa tudi premoženja, ki ga pridobita med trajanjem zakonske zveze.

Vse, kar zakonca med trajanjem zakonske zveze pridobita skupaj ali ločeno, vendar iz skupnega premoženja, ali s pomočjo oziroma kot rezultat aktivnosti drugega zakonca, je skupno premoženje zakoncev; v primeru dvoma se domneva, da je takšno premoženje last obeh zakoncev v enakem deležu (člen 89 CC).

Posebno premoženje vsakega zakonca obsega:

  • premoženje, ki je v lasti zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze, ali premoženje, ki ga zakonca s pogodbo določita kot posebno premoženje;
  • premoženje, ki zadovoljuje osebne potrebe enega zakonca, ali ga ta potrebuje za svoje neodvisno delo;
  • premoženje, ki ga je eden izmed zakoncev tekom zakonske zveze prejel neodplačno;
  • prihodki iz ločenega premoženja, ki niso namenjeni zadovoljevanju družinskih potreb ali potreb skupnega gospodinjstva; in
  • premoženje, ki nadomešča premoženje iz predhodnih odstavkov (1-4) (člen 91 CC).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Dokazno breme leži na posameznem zakoncu, ki trdi, da je določeno premoženje posebno premoženje. Dejstvo, da je nepremično premoženje ločeno premoženje enega zakonca, se vpiše v Zemljiško knjigo.

V primeru dvoma se domneva, da je skupno premoženje last obeh zakoncev v enakem deležu.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Noben predpis ne zahteva popisa premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Zakonca lahko prosto upravljata in uporabljata posebno premoženje med zakonsko zvezo (člen 90, odstavek 1 CC).

Zakonca skupno premoženje upravljata in uporabljata skupaj, lahko pa po dogovoru premoženje upravlja le eden izmed zakoncev. V primeru odtujitve tega premoženja s strani enega zakonca se zahteva soglasje drugega zakonca (člen 90, odstavek 2 CC).

Zaradi zaščite tretjih oseb se domneva, da je zakonec pridobil soglasje drugega zakonca za odtujitev premičnega premoženja, razen v primeru, ko je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da drugi zakonec ni dal soglasja ali je bilo v trenutku razpolaganja premoženje očitno last drugega zakonca).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Zakonec je s svojim posebnim premoženjem odgovoren za obveznosti v zvezi s potrebami družine ali skupnega gospodinjstva, ki jih je prevzel drugi zakonec zgolj v primeru, da je bil izkupiček od prevzema teh obveznosti namenjen zadovoljevanju potreb družine in skupnega gospodinjstva (člen 90, odstavek 2 CC).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Za poravnavo obveznosti enega zakonca ni mogoče poseči na premoženje drugega. V kolikor zaradi obveznosti enega izmed zakoncev pride do izvršbe na posebno premoženje drugega zakonca, lahko ta zahteva izvzetje svojega posebnega premoženja iz postopka (člen 100 CC). Če se skupno premoženje zakoncev uporabi za poplačilo obveznosti enega izmed zakoncev, lahko drug zakonec zahteva delitev premoženja ali izvzetje iz izvršbe.

Zakonca sta za obveznosti, ki jih prevzameta skupaj ali v zvezi z družinskimi potrebami ali potrebami skupnega gospodinjstva, odgovorna s svojim skupnim premoženjem in tudi s svojim posebnim premoženjem, če skupno ne zadostuje (člen 96, odstavek 1 CC). Zakonec je odgovoren za obveznosti, ki jih je samostojno prevzel v zvezi z družinskimi potrebami ali potrebami skupnega gospodinjstva s svojim posebnim premoženjem zgolj, če skupno premoženje zakoncev ne zadostuje. Za te obveznosti je zakonec s svojim posebnim premoženjem odgovoren zgolj, če je bil izkupiček od prevzema teh obveznosti namenjen zadovoljevanju potreb družine in skupnega gospodinjstva (člen 96, odstavek 2 CC).