5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V primeru razveze ali ločitve lahko zakonca skleneta dogovor o delitvi skupnega premoženja. V kolikor takšnega dogovora ne skleneta, je vsak zakonec praviloma upravičen do polovice skupnega premoženja. Delež vsakega zakonca v skupnem premoženju se izračuna ločeno, in sicer tako, da se ugotovi skupna vrednost sredstev, ki sestavljajo skupno premoženje in ki so last posameznega zakonca, manj dolgovi vsakega posameznega zakonca (brez upoštevanja dolgov, ki bremenijo posebno premoženje). V kolikor dolgovi posameznega zakonca presežejo vrednost njegovih sredstev, je skupna vrednost enaka nič. V kolikor izračun pokaže, da delež enega zakonca presega delež drugega, se razmerje ustrezno prilagodi. (Zakon o delitvi družinskega premoženja, člena 53 in 58).

Pravice do pokojnine, neprenosljive pravice, in ločeno premoženje (glej točko 2.1.) niso predmet delitve. Zakonec ima pravico iz skupnega premoženja izločiti sredstva, ki jih uporablja izključno za svoje osebne potrebe, pod pogojem, da njihova vrednost ni nesorazmerna glede na premoženjske okoliščine zakoncev. Sredstva, pridobljena za mladoletne otroke, se lahko iz skupnega premoženja izločijo v korist zakonca, pri katerem otroci prebivajo.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Pravila o finančni odgovornosti zakoncev, navedena pod točko 2.6., se uporabijo tudi v primeru delitve premoženja ob razvezi in ločitvi.

V kolikor sta finančno odgovorna oba zakonca, lahko eden izmed zakoncev zahteva, da drugi plača njegov delež še nezapadlih dolgov oziroma da zakonec izroči instrument zavarovanja njihovega plačila (Zakon o delitvi družinskega premoženja, člen 56).

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

V nekaterih okoliščinah je lahko zakonec upravičen do posebnega nadomestila. Takšni primeri vključujejo:

• če je drugi zakonec zanemarjal svoje finančne zadeve, zlorabil skupno premoženje ali sicer deloval neodgovorno in bistveno zmanjšal svoj delež skupnega premoženja;
• če je zakonec ustvaril bistven del skupnega premoženja in bi bilo očitno neupravičeno, če bi bila oba zakonca upravičena do enakega deleža, upoštevaje dejstvo, da je zakonska zveza trajala le kratek čas in ni imela bistvenih finančnih posledic. V takšnih primerih se lahko odloči, da vsak izmed zakoncev prejme delež skupnega premoženja, ki ustreza njegovemu prispevku k premoženju v času sklenitve oziroma trajanja zakonske zveze;
• V kolikor je drugi zakonec denimo uporabil skupno premoženje za nakup oziroma vzdrževanje svojega posebnega premoženja;
• V kolikor ima zakonec posebno premoženje, se lahko odloči, da bo drugemu zagotavljal preživnino, ki zagotavlja, da drugi zakonec ob razvezi ali ločitvi ne bo utrpel finančnih težav, pod pogojem, da premoženjske okoliščine zakonske zveze, njeno trajanje in druge okoliščine izrecno upravičujejo tak ukrep.

Print this topic

back to top