1 Katero pravo se uporablja?
1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?
V skladu s pravno prakso se na Danskem premoženjska razmerja med zakoncema presojajo po pravu države, v kateri ima mož običajno prebivališče v trenutku sklenitve zakonske zveze. Vendar pa se uporabi pravo države, v kateri ima mož kasnejše običajno bivališče, če mož spremeni svoje običajno bivališče v tesni zvezi z zakonsko zvezo. V skladu z danskim pravom je "običajno bivališče" kraj, kjer posameznik živi z namenom prebivanja; posameznik obdrži svoje običajno bivališče, četudi kratek čas prebiva v drugi državi. V razmerju do nordijskih držav (Finska, Islandija, Norveška in Švedska) se relevantno pravo za presojanje premoženjskih razmerij med zakonci določi v skladu z Nordijsko konvencijo o zakonski zvezi. V skladu s tretjim členom Konvencije se premoženjska razmerja med zakoncema, ki sta državljana ene izmed držav pogodbenic v času sklenitve zakonske zveze, presoja po pravu države pogodbenice, v kateri po sklenitvi zakonske zveze zakonca uredita običajno bivališče. V kolikor si oba zakonca kasneje uredita bivališče v drugi državi pogodbenici za vsaj dve leti, se uporabi pravo te države. V kolikor sta pred sklenitvijo zakonske zveze oba zakonca imela običajno bivališče v tej državi oziroma v kolikor sta oba državljana te države, se pravo te države uporabi takoj, ko začneta zakonca v njej prebivati. (Nordijska konvencija o zakonski zvezi, Popravljalni sporazum iz leta 2006)
1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?
V skladu s pravno prakso zakonca ne moreta izbrati prava, ki se uporabi za presojanje premoženjskih razmerij. Vendar pa lahko zakonca, za katera se uporabi Nordijska konvencija o zakonski zvezi, med drugim določita, da velja pravo države pogodbenice, v kateri ima eden izmed zakoncev običajno bivališče ali katere državljan je eden izmed zakoncev v času sklenitve zakonske zveze. Izbira prava se upošteva v kolikor je v času izbire le-ta izpolnjevala formalne pogoje po pravu, ki ureja premoženjska razmerja med zakoncema v skladu s Konvencijo, ali je izpolnjevala formalne pogoje po pravu države pogodbenice, katere državljana sta oba ali eden izmed zakoncev. V kolikor zakon ne predpisuje formalnih pogojev za veljavnost dogovorov o izbiri prava, se veljavnost takšnega dogovora presoja v skladu s formalnimi pogoji za dogovor o posebnem premoženju zakoncev. Dansko pravo ne predpisuje nobenih formalnih pogojev za veljavnost dogovorov o izbiri prava. (Nordijska konvencija o zakonski zvezi, Popravljalni sporazum iz leta 2006)
