2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

V skladu s finskim Zakonom o zakonski zvezi, je premoženje, ki ga zakonec pridobi pred sklenitvijo zakonske zveze in premoženje, ki ga zakonec ustvari med trajanjem zakonske zveze, njegovo posebno premoženje (34. člen Zakona o zakonski zvezi). V kolikor se zakonca ne dogovorita drugače, imata zakonca zakonsko pravico do premoženja drug drugega ne glede na to, ali gre za premično ali nepremično premoženje. V primeru prenehanja zakonske zveze je premoženje, na katerem imata zakonca zakonsko pravico (zakonsko premoženje), predmet delitve. Vendar pa lahko obdarovalec, zapustnik, ali zavarovalec določi, da zakonec obdarovanca, zapustnika ali zavarovalnega upravičenca nima zakonske pravice do premoženja, ki ga zakonec prejme kot darilo, na podlagi zapuščine ali zavarovanja (35. člen Zakona o zakonski zvezi).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

V odsotnosti drugačnega dogovora se šteje, da obstaja zakonska pravica na celotnem premoženju.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakonec je upravičen od drugega zakonca zahtevati, da sodeluje pri sestavljanju popisa premičnega premoženja obeh zakoncev. V primeru spora glede lastništva premoženja sodišče odloči o dokazni vrednosti popisa premoženja (60. člen Zakona o zakonski zvezi). V praksi se popisu sredstev ni mogoče izogniti po začetku postopka za razvezo zakonske zveze in pred delitvijo zakonskega premoženja, saj drugače ni mogoče izračunati vrednosti premoženja, na katerem imata zakonca zakonsko pravico.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Zakonec z lastnimi sredstvi med trajanjem zakonske zveze upravlja samostojno (36. člen Zakona o zakonski zvezi). Tudi če je družinsko domovanje last izključno enega zakonca, ta še vedno potrebuje soglasje drugega zakonca v primeru odtujitve. V kolikor lastnik odtuji družinsko domovanje brez soglasja drugega zakonca, lahko slednji pravni posel izpodbija. Pravica do izpodbijanja zastara v treh mesecih po sklenitvi izpodbojnega pravnega posla (38. člen Zakona o zakonski zvezi). V kolikor sta zakonca skupaj lastnika premoženja, odločitve v zvezi s tem premoženjem sprejemata skupaj. V kolikor eden izmed zakoncev odtuji ali obremeni premično premoženje, ki je last drugega zakonca ali ki je last obeh zakoncev brez soglasja drugega zakonca, ima drugi zakonec pravico do izplačila. V kolikor tretja oseba ni bila dobroverna, ali je bil pravni posel neodplačen, ima zakonec pravico do ponovne pridobitve premoženja brez nadomestila (58. člen Zakona o zakonski zvezi).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Oba zakonca sta solidarno odgovorna za obveznosti, ki jih je kateri koli zakonec prevzel za namene vzdrževanja družine (glej točko 2.6.).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta ločeno odgovorna za obveznosti, ki jih prevzameta med trajanjem ali pred sklenitvijo zakonske zveze. Vendar pa sta oba zakonca solidarno odgovorna za obveznosti, ki jih je kateri koli zakonec prevzel za namene vzdrževanja družine. Zakonca pa nista solidarno odgovorna za izposojena denarna sredstva ali za druge obveznosti iz naslova vzdrževanja družine, v kolikor je upnik vedel, da zakonca živita ločeno zaradi slabšanja svojega osebnega razmerja (52. člen Zakona o zakonski zvezi). V kolikor se ne dogovorita drugače sta zakonca solidarno odgovorna za obveznosti, ki jih skupaj prevzameta med trajanjem zakonske zveze (53. člen Zakona o zakonski zvezi).

Print this topic

back to top