2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Španija nima enega samega režima zakonskega premoženja ali zakonodajne podlage, zato se ti odgovori nanašajo posebej na Španski civilni zakonik (razen razprav o zakonodaji avtonomnih skupnosti v 2.7).

Uporablja se režim zakonskega premoženja, ki ga zakonca navedeta v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema (člen 1315 CC) (skupne pridobitve (sociedad de gananciales), ločeno premoženje ali udeležba). Če pogodbe ni, se za zakonsko premoženje uporablja režim skupnih pridobitev (člen 1316 CC). V okviru tega sistema so pridobitve in koristi, ki jih pridobi posamezni zakonec v času veljavnosti sistema, skupne, in se jih ob prenehanju režima razdeli v enakih delih (člen 1344 CC). Sistem omogoča obstoj osebnega in skupnega premoženja in dopušča, da osebno premoženje postane skupno premoženje in obratno, če se zakonca o tem sporazumeta v pogodbi v obliki javne listine. Premoženje, za katero se šteje, da je osebno, je našteto v členu 1346 CC. Slednje vključuje premoženje, ki sta ga zakonca prinesla v zakonsko zvezo, in premoženje, ki sta ga brezplačno pridobila v času trajanja zakonske zveze.

Premoženje, za katero se šteje, da je skupno premoženje, je našteto v členu 1347 CC. Glede odtujitve premoženja lahko vsak zakonec prosto odtuji svoje lastno premoženje in ne odgovarja za dolgove drugega ( člen 1373 CC).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

V režimu skupnih pridobitev obstajajo pravne domneve glede pripisa premoženja (domneva se skupnost premoženja, razen, če se dokaže nasprotno ( člen 1361 CC).

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Priprava popisa premoženja in obveznosti pred sklenitvijo zakonske zveze ni nujna, je pa koristna. Popis pa je potreben po prenehanju režima skupnega premoženja in pred likvidacijo le-tega (člen 1396 CC). Potreben je tudi v primeru, če režim skupnih pridobitev preneha na podlagi pravne odločbe in obstaja spor glede obstoja vzroka za prenehanje ( člen 1394 CC).

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Upravljanje s skupnim premoženjem (pridobitvami) urejajo členi 1375–1391 CC. Vsak zakonec upravlja s svojim lastnim osebnim premoženjem (obstajajo pa posebne določbe glede družinskega doma, skladno s katerimi je potrebno soglasje obeh zakoncev (člen 1320 CC). S skupnim premoženjem upravljata oba zakonca skupaj ( člen 1375 CC), razen, če se v poročni pogodbi dogovorita drugače. Načeloma lahko zakonca v času trajanja zakonske zveze prosto odtujita svoje lastno premoženje.

En zakonec lahko samostojno upravlja in odtuji skupno premoženje v okviru izvrševanja družinskega pooblastila (člen 1319 CC in člen 1365 CC), razen družinskega doma (tudi če pripada enemu samemu zakoncu, je potrebna privolitev drugega zakonca (člen 1320 CC)).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

V primerih, ki ne spadajo v obseg družinskega pooblastila, je za odtujitev skupnega premoženja nujna privolitev obeh zakoncev, čeprav lahko v določenih primerih to privolitev namesto zakonca izda sodišče (člen 1377 CC). V odsotnosti privolitve se lahko zakončeva dejanja odtujitve razveljavi (člena 1322 in1377 CC). Če je odtujitev neodplačna, je vedno potrebna privolitev obeh zakoncev, sicer je odtujitev nična in neveljavna (člen 1378 CC). Zakonik ureja tudi goljufiva dejanja, s katerimi so kršene pravice drugega zakonca ( člen 1391 CC).

Vsaka transakcija, ki jo izvede en zakonec, je za drugega zakonca zavezujoča le, če jo slednji izrecno ali tiho potrdi. Sicer se transakcijo lahko razveljavi (člen 1322 CC), v primeru goljufije pa se jo lahko prekliče ( člen 1391 CC).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Za svoje osebne dolgove odgovarja zakonec sam in za poplačilo teh dolgov se lahko uporabi le njegovo osebno premoženje, če to ne zadostuje, pa lahko upniki zahtevajo njegov delež skupnega premoženja (člen 1373 CC). V teh primerih režim skupnega premoženja preneha in se od te točke dalje uporablja režim ločenega premoženja zakoncev ( člen 1374 CC).

Skupno premoženje se lahko uporablja za kritje stroškov zakonskega življenja ( člen 1318 CC) in potrebe družine, običajno upravljanje s premoženjem in opravljanje poklica ali dela zakoncev (člen 1362 CC). Dolgove, ki ji povzroči en zakonec med izvrševanjem družinskega pooblastila, se lahko poplača iz skupnega premoženja, osebnega premoženja zadolženega zakonca, subsidiarno pa tudi iz osebnega premoženja drugega zakonca (člen 1319 CC). Upniki lahko vedno uporabijo skupno premoženje (člen 1365 CC). Zakonec, ki je odplačal skupni dolg z uporabo svojega osebnega premoženja, je upravičen do povračila iz skupnega premoženja ( člen 1364 CC).

Obstajajo tudi zakonski režimi zakonskega premoženja v avtonomnih skupnostih (regijah):