2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Zakonski režim zakonskega premoženja je skupno premoženje zakoncev na osnovi skupnega lastništva predmetov. Navedeno je kombinirano s samostojnim lastništvom ločenega premoženja, ki ga je imel eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, ali ga je pridobil neodplačno v času trajanja zakonske zveze (npr. darilo ali dediščina) oziroma iz ločenega premoženja (npr. obresti in dobički). Skupno premoženje zajema celotno premoženje, pridobljeno z delom ali izpeljano iz skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze, ne glede na to, kateri zakonec ima pravice na tem premoženju. Deleži skupnega premoženja zakoncev niso določeni, a so določljivi. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, če noben zakonec ne dokaže, da je upravičen do višjega deleža. V tem sporu upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer prispevek zakoncev h gospodinjstvu, vzgojo otrok in vzdrževanje skupnega premoženja.

Na osnovi 67. člena slovenskega Družinskega zakonika predstavlja skupno premoženje zakoncev premoženjske pravice, ki so pridobljene z delom ali ki izhajajo iz njunega skupnega premoženja v času zakonske zveze ali skupnega življenja zakoncev ne glede na to, kateri od zakoncev je imetnik teh pravic. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je bilo pridobljeno na osnovi in s pomočjo njunega skupnega premoženja oz. premoženja, ki izhaja iz njega. Če je potrebno premoženje deliti, se smatra, da so deleži enaki, če nobeden od zakoncev ne dokaže, da ima pravico do večjega deleža. V primeru takšnega spora sodišče upošteva ne le prihodke posameznega zakonca ampak tudi druge okoliščine kot npr. njun prispevek h gospodinjstvu, skrb za otroke in vzdrževanje skupnega premoženja.

Ločeno premoženje posameznega zakonca je premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času zakonske zveze (77.čl., 1. odst. slovenskega Družinskega zakonika). Ne glede na izvor ali vrsto pridobitve se ločeno premoženje zakonca nanaša na stvari manjše vrednosti, ki so mišljene izključno za njegovo/njeno osebno rabo (77.čl., 2.odst. slovenskega Družinskega zakonika).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Za vse osebne dohodke (vključno z dohodki starostne pokojnine) ali vse dohodke, ki izvirajo iz dela zakonca ali dobička iz skupnega premoženja, se zakonsko šteje, da so del skupnega premoženja. Zakonec lahko premoženje uveljavlja kot svoje ločeno premoženje le, če dokaže, da izvira iz obdobja pred sklenitvijo zakonske zveze, ali da ni izpeljano iz skupnega premoženja.

Za zakonca velja zakoniti premoženjski režim (t.j. je režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev), razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Slovensko pravo ne zahteva priprave popisa premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno, razen, če se dogovorita, da je le eden izmed njiju pooblaščen za upravljanje skupnega premoženja in za odtujitev skupnega premoženja v korist obeh zakoncev. Od takega dogovora lahko vsak zakonec vsak čas odstopi. Če en zakonec odtuji skupno premoženje brez potrebne privolitve drugega zakonca, lahko slednji pravni posel izpodbija, če je v poslu udeležena tretja stranka vedela ali bi morala vedeti, da je zadevno premoženje del skupnega premoženja. V nasprotnem primeru je prikrajšani zakonec upravičen zgolj zahtevati odškodnino od drugega zakonca. Zakonca ne smeta samostojno odtujiti nedoločenega deleža skupnega premoženja, lahko pa samostojno izvršujeta svojo pravico do lastništva na ločenem premoženju.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Pravni posli, ki zadevajo skupno premoženje in vsakodnevne potrebe družine, in jih sklene le en zakonec, povzročijo skupne obveznosti in so zavezujoči za oba zakonca. Zakonca sta solidarno odgovorna za skupne obveznosti.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta solidarno odgovorna za dolgove, povzročene v času trajanja zakonske zveze, ki so povezani s skupnim premoženjem in stroški zakonske zveze. Za odplačilo zahtevkov upnikov se lahko uporabi skupno premoženje, če slednje ne zadostuje, pa tudi ločeno premoženje zakoncev. Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga. Če želijo upniki dolgov, ki bremenijo le enega zakonca, te dolgove povrniti iz skupnega premoženja, morajo od sodišča najprej zahtevati, da določi delež zadolženega zakonca na skupnem premoženju, nato pa lahko zahtevajo povrnitev dolga iz deleža, za katerega je bilo ugotovljeno, da pripada zadolženemu zakoncu.

Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec prednostno pravico kupiti ta delež po ceni, ki se določi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice. Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika. Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

Print this topic

back to top