2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Če v poročni pogodbi ni določeno drugače, po poroki začne zakonska ureditev skupnega premoženja veljati tudi za nazaj, vendar le za obdobje partnerstva pred poroko.

(Člena 4:34 (2) in 4:35 (1) V. zakona iz 2013 v Civilnem zakoniku [od tod: Civilni zakonik])

Po sklenitvi zakonske zveze se za zakonca uporabi ureditev skupnega premoženja za trajanje skupnega zakonskega življenja. Vsa sredstva, ki jih zakonca skupaj ali ločeno pridobita med zakonsko skupnostjo premoženja, sestavlja nerazdeljivo skupno premoženje zakoncev, razen premoženja, ki je del posebnega premoženja zakoncev (gl. spodaj). Dobički iz posebnega premoženja, ustvarjeni med trajanjem skupnega zakonskega življenja, so prav tako del skupnega premoženja. Od dobičkov se odštejejo stroški upravljanja in vzdrževanja ter dajatve za to premoženje.

(Člena 4:37 (1) in (3-4) Civilnega zakonika)

Posebno premoženje zakonca obsega:

• premoženje, pridobljeno pred začetkom skupnosti zakonskega premoženja ;
• podedovano in podarjeno premoženje ter drugo premoženje, pridobljeno brez nadomestila med skupnostjo zakonskega premoženja; pravice zakonca kot lastnika intelektualne lastnine, razen avtorskih honorarjev v času skupnosti zakonskega premoženja ;
• vsako odškodnino za osebne poškodbe;
• premoženje običajne vrednosti za osebno uporabo; premoženje, ki nadomešča posebno premoženje, in vse, kar je vrednega in je bilo pridobljeno za takšno premoženje.

Če kako sredstvo nadomesti sredstvo običajne vrednosti, ki je bilo posebno premoženje enega izmed zakoncev in ga je uporabljal v vsakdanjem življenju, postane novo sredstvo del skupnega premoženja po petih letih skupnega zakonskega življenja.

(Člen 4:38 (1-3) Civilnega zakonika)

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Imetje, ki pripada zakoncema med skupnostjo zakonskega premoženja, bo veljalo za del skupnega premoženja zakoncev, razen če ni v Civilnem zakoniku predpisano drugače ali se dokaže, da sodi v posebno premoženje enega od zakoncev.

Poleg tega, če se je kaka obveznost, povezana s skupnim ali s posebnim premoženjem katerega koli zakonca, izpolnila med trajanjem skupnosti zakonskega premoženja, se bo štelo, da se je izpolnila iz skupnega premoženja, razen če se ne dokaže drugače. Če je bila skupnemu ali posebnemu premoženju dodana vrednost  v času skupnosti zakonskega premoženja, se bo domnevalo, da ta dodatna vrednost  (naložba, prenova ali vzdrževanje) izvira od skupnega premoženja, razen če se ne dokaže drugače.

(Člen 4:40 (1-2) Civilnega zakonikaDomneva se, da je delež obeh zakoncev v pridobljenih sredstvih enak.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Po madžarskem pravu zakonca nista dolžna popisati premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Oba zakonca lahko uporabljata sredstva, ki pripadajo skupnemu premoženju, v skladu z njihovim namenom. S to pravico ne sme nobeden od zakoncev škodovati pravicam in zakonitim interesom drugega. Oba zakonca sta skupaj upravičena upravljati s svojim skupnim premoženjem.

Oba zakonca lahko zahtevata privolitev drugega za dejavnosti, ki so potrebne za zaščito in vzdrževanja njunega skupnega premoženja. Po nujnih ukrepih za zaščito premoženja sme poseči vsak zakonec tudi brez privolitve drugega. Vendar ga mora o tem nemudoma obvestiti.

(Člen 4:42 (1-2) Civilnega zakonika)

Za uporabo in upravljanje imetja, ki pripada skupnemu premoženju, a je namenjeno poklicni ali zasebni podjetniški dejavnosti enega od zakoncev, veljajo posebne določbe. Madžarsko pravo predpisuje posebne določbe tudi glede uporabe članskih ali delničarskih pravic, če je zakonec član oziroma delničar izključne lastninske pravice, zadruge ali gospodarske družbe.

(Člen 4:43 (1-2) Civilnega zakonika)

Stroški, ki se nanašajo na vzdrževanje in upravljanje skupnega premoženja, praviloma bremenijo skupno premoženje. V kolikor skupno premoženje ne zadostuje, oba zakonca prispevata sorazmerni delež svojega posebnega premoženja

Zakonca med skupnostjo premoženja opravita vsak prenos  skupnega premoženja  skupaj oziroma samo s privolitvijo drugega. Kar zadeva dogovore, ki jih eden od zakoncev sklepa med skupnostjo premoženja, ni nobene formalne zahteve po privolitvi drugega.

(Člen 4:45 Civilnega zakonika)

O vsaki pogodbi z denarnim interesom, ki jo med skupnostjo premoženja sklene eden od zakoncev, se bo domnevalo – razen če ni predpisano drugače v Civilnem zakoniku – da je bila sklenjena s privolitvijo drugega, razen če je zunanji pogodbenik vedel ali bi moral vedeti, da drugi zakonec ni privolil v pogodbo.

Če je zakonec sklenil pogodbo zato, da bi zadovoljil vsakdanje potrebe ali zaradi opravljanja poklicnih ali poslovnih dejavnosti, se lahko drugi zakonec sklicuje, da ni dal privolitve, samo v primeru, če je zunanjemu pogodbeniku izrecno izrazil svoje nestrinjanje še pred sklenitvijo pogodbe.

(Člen 4:46 Civilnega zakonika)

Nobeden od zakoncev nima pravice, da bi prodal nepremičnino, ki se uporablja kot skupnolastninski družinski dom zakoncev med skupnostjo premoženja ali v obdobju med prenehanjem zakonske zveze in delitvijo skupnega premoženja, brez privolitve drugega. V takem primeru bo domneva o privolitvi drugega izključena.

(Člen 4:48 Civilnega zakonika)

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Če zakonec sklene pogodbo, ki je povezana s skupnim premoženjem, je dolžan pokriti vse dolgove, ki bi nastali zaradi te pogodbe ali v povezavi z njo, iz svojega posebnega premoženja ali iz svojega deleža skupnega premoženja.

Če zakonec ni udeležen pri sklenitvi pogodbe, ki jo je drugi sklenil z njegovo privolitvijo, je neudeleženi odgovoren tretjim samo s svojim deležem skupnega premoženja.

(Člen 4:49 Civilnega zakonika)

Če zakonec ni privolil v pogodbo, ki jo je glede skupnega premoženja sklenil drugi zakonec, domneva o privolitvi pa ni mogoča ali je bila ovržena, ne bo odgovoren za nobeno obveznost, ki bi izšla iz take pogodbe ali zaradi povezave z njo. Pogodba, sklenjena brez zakončeve privolitve, ne more učinkovati proti njemu, če je podpisnik deloval v slabi veri ali je za podpis dobil podkupnino. Če je drugi zakonec sklenil pogodbo s sorodnikom, se bosta domnevali slaba vera in podkupljivost.

(Člen 4:50 Civilnega zakonika)

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Skupno premoženje zakoncev zajema tudi bremena njunega skupnega imetja, zato morata oba prevzeti odgovornost za dolgove, ki izhajajo od obveznosti (ali zaradi povezanosti z njimi) katerega koli zakonca med skupnostjo premoženja. Vendar skupno premoženje ne zajema imetja, bremen in dolgov, ki se štejejo za zakončevo posebno premoženje.

(Člen 4:37 (2) in (4) Civilnega zakonika)

Razen zakonsko predpisanih vzdrževalnih obveznosti se bo vsak dolg, ki izhaja iz dejanja (ali iz povezanosti z njim), storjenega pred začetkom skupnega zakonskega življenja, odplačal iz ločenega premoženja. Ločeno premoženje bo zajelo tudi bremena imetja, ki je del ločenega premoženja, in obresti vsakega dolga, ki sodi pod ločeno odgovornost.

Ločeno premoženje zajema vsak dolg, ki nastane med skupnim zakonskim življenjem:

• in je povezan s pridobitvijo ali vzdrževanjem ločenega premoženja, izvzemši izdatke, povezane z dohodki iz takega ločenega premoženja in z vzdrževanjem premoženja, ki ga skupaj rabita oziroma uporabljata oba zakonca;
• in je povezan z zakončevo prodajo njegovega ločenega premoženja;
• in ga naredi eden od zakoncev, ne da bi se zmenil za skupnost premoženja ter brez privolitve drugega;
• in izhaja od naklepnega protipravnega ravnanja ali iz hude malomarnosti, če presega gmotno stanje drugega zakonca.

Pa čeprav dolg sodi v zakončevo ločeno premoženje, je v razmerju do tretjega zanj odgovoren tudi drugi zakonec.

(Člen 4:39 (1-4) Civilnega zakonika)

Stroški vzdrževanja in upravljanja skupnega premoženja, stroški vsakdanjega vzdrževanja gospodinjstva in stroški za podpiranje in vzgajanje skupnih otrok se morajo kriti predvsem iz skupnega premoženja. Če za pokrivanje teh stroškov in izdatkov ne zadostuje skupno premoženje, je treba sorazmerno segati k ločenemu premoženju zakoncev. Če ima tako premoženje samo en zakonec, bo sredstva za neplačane stroške prispeval on.

(Člen 4:44 Civilnega zakonika)

Print this topic

back to top