2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
Za zakonca, ki ne skleneta pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, velja od dne sklenitve civilne zakonske zveze z zakonom določena ureditev, v okviru katere se za skupno premoženje šteje samo premoženje, pridobljeno po začetku zakonske zveze (izločitev drugega premoženja). Po tej ureditvi se premoženje zakoncev deli na tri imetja: dve ločeni imetji zakoncev, ki zajemata premoženje v njuni lasti pred sklenitvijo zakonske zveze, povečani za premoženje, pridobljeno prek dedovanja ali darilne pogodbe, ali premoženje, pridobljeno kot nadomestilo za tako premoženje (1399. – 1404. člen Civilnega zakonika (CZ)). Določeno premoženje se izloči, ne glede na čas pridobitve: to zajema, na primer, stvari, pripadajoče k zemljiščem vsakega zakonca, oblačila in predmete osebne rabe, pravico do pokojnine itd. (za seznam glej 1400. in 1401. členu CZ). Skupno premoženje so vsi prihodki, tako dohodki iz gospodarske dejavnosti in dohodki iz lastnega premoženja vsakega zakonca kot tudi premoženje, ki je bilo pridobljeno proti plačilu med zakonsko zvezo (1405. člen CZ).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Premoženje, za katero ni moč dokazati, da je last enega od zakoncev, se šteje za skupno (1405. člen CZ).
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Zakonca lahko v pogodbo urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema vključita seznam premoženja. Seznam se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema, dokler ni dokazano drugače, vendar ga ni moč uporabiti v razmerjih do tretjih oseb.
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Vsak zakonec lahko s svojim premoženjem razpolaga prosto (1425. člen CZ), z izjemo družinskega prebivališča, ki ga eden od zakoncev brez soglasja drugega nikoli ne sme prodati ali obremeniti s hipoteko (1. odstavek 215. člena CZ ). S skupnim premoženjem je treba upravljati v korist družine. Praviloma velja, da lahko upravlja s skupnim premoženjem kateri koli zakonec. Na primer, vsakodnevna opravila (npr. gospodinjska opravila in vzgoja otrok) lahko zakonca opravljata ločeno. V določenih primerih pa je lahko upravljanje s skupnim premoženjem izključno domena enega od njiju (npr. ko eden od njiju opravlja samostojni poklic – 1. odstavek 1417. člena CZ). Za druge zadeve večje pomembnosti, kot je pridobitev hipotekarnega posojila, sta dolžna zakonca delovati skupaj (2. odstavek 1417. člena), 1418. in 1419. člen CZ). Če ob zakonca ne dasta soglasja, se pravno dejanje lahko razglasi za neveljavno. Vendar pa so pravice tretjih oseb zaščitene, če so slednji ravnali v dobri veri (1422. in 1423. člen CZ).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Če lahko eden od zakoncev sam upravlja skupno premoženje, je drugi zakonec dolžen spoštovati njegovo ravnanje s tem v zvezi (1416. člen CZ). Če sta zakonca dolžna delovati skupaj, je treba pridobiti soglasje drugega zakonca (2. odstavek 1417. člena CZ).
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Dolgovi, ki nastanejo pred sklenitvijo zakonske zveze, in tisti, ki izhajajo iz dedovanja in darilnih pogodb, prejetih med trajanjem zakonske zveze, so izključeni (1406. člen CZ). Poleg tega so izključeni med drugim dolgovi, ki jih ustvari eden od zakoncev izključno v korist svoje lastne posesti (za seznam glej 1407. člen CZ). Dolgovi so skupni, če jih eden od zakoncev ustvari za namena vodenja gospodinjstva in vzgoje otrok (za seznam glej 1408. člen CZ).
Praviloma vsak zakonec za svoje izključene dolgove odgovarja s svojim lastnim premoženjem (1409. člen CZ). Dolg, ki ga ustvarita zakonca skupaj, poplačate ali iz posebnega premoženja posameznega zakonca in iz skupnega premoženja (1413. člen CZ).
