2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Zakon predpisuje režim skupnega premoženja, za katerega se tudi uporablja izraz skupnost pridobljenega premoženja (člen 1400 CC). Ureditev razlikuje med skupnim premoženjem in posebnim premoženjem vsakega zakonca.

Skupno premoženje predstavljajo vsa sredstva pridobljena iz poklicnih dohodkov zakoncev, sadov in prihodkov iz naslova njunega osebnega premoženja, in premoženja, ki sta ga odplačno pridobila med trajanjem zakonske zveze (člen 1401 CC).

Ločeno premoženje obsega premoženje, ki je že v lasti zakoncev na dan sklenitve zakonske zveze, premoženje, ki ga zakonca prejmeta med trajanjem zakonske zveze iz naslova dedovanja ali darilne pogodbe (člen 1405 CC), in osebno premoženje, ki ga zakonca pridobita med trajanjem zakonske zveze in ki se šteje kot posebno premoženje enega izmed zakoncev (člen 1404 CC).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

V skladu s členom 1402 Obligacijskega zakonika, se šteje, da je vse premično in nepremično premoženje skupno premoženje, razen če se v skladu z zakonom dokaže, da gre za posebno premoženje.

V skladu s členom 1421-1, odstavkom 4 Obligacijskega zakonika se šteje, da sta oba zakonca pridobila premoženje, za katerega ne more noben od njiju dokazati, da ga je pridobil sam med trajanjem zakonske zveze.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Noben predpis ne ureja obveznosti popisa premoženja. Vendar pa je v izogib morebitnim sporom smiselno pripraviti popis premoženja in ga overiti pri notarju.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Vsak izmed zakoncev lahko upravlja, uživa in odtuji svoje posebno premoženje (člen 1428 CC) v skladu z omejitvijo iz člena 215 Obligacijskega zakonika, ki določa, da posamezni zakonec ne sme odtujiti pravic v zvezi z zagotavljanjem pravice do skupnega domovanja ali pohištva skupnega domovanja. Vsak zakonec sam upravlja in prosto razpolaga s premoženjem, ki je bil prinešen v skupno premoženje na njegovo oz. njeno lastno pobudo (člen 1421 CC).

Zakonec ne sme odtujiti premoženja, ki sta ga med trajanjem zakona pridobila oba zakonca skupaj brez soglasja drugega (člen 1421-1 CC).

Kjer eden izmed zakoncev upravlja, uživa ali odtuji premično premoženje, katerega lastnik je sam, se v razmerju do dobrovernih tretjih oseb šteje, da lahko omenjene posle opravlja sam. Ta določba se ne uporablja za brezplačno izvršene posle. Določba se tudi ne nanaša na pohištvo, omenjeno v členu 215, odstavku 2 Obligacijskega zakonika, ali na premično premoženje, za katero se zaradi njegove osebne narave domneva, da je posebno premoženje drugega zakonca (člen 222 CC).

Vsak izmed zakoncev je odgovoren za vse nepravilnosti pri svojem upravljanju (člen 1421-1, odstavek 3 CC). Uporablja se ureditev civilne odgovornosti. V primeru goljufije ali zlorabe pooblastil lahko zakonec zahteva razveljavitev posla v zvezi s skupnim premoženjem. Vlogo za razveljavitev lahko drugi zakonec vloži v roku dveh let od dneva, ko se je seznanil z omenjenim poslom, v objektivnem roku dveh let od prenehanja skupnega premoženja (člen 1427 CC).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Vsak zakonec lahko sam sklepa posle glede vzdrževanja skupnega gospodinjstva ali vzgoje otrok. Za vse takšne obveznosti, ki jih prevzame en zakonec, sta oba zakonca solidarno odgovorna. Do solidarne odgovornosti pa ne pride v primeru stroškov, ki so očitno nesorazmerni zmožnostim gospodinjstva, očitno nesorazmerni glede na koristnost oziroma nekoristnost posla, oziroma glede na dobro ali zlo vero tretje osebe v poslu. Solidarna odgovornost prav tako ne nastane v primeru nakupa na obroke, ki ga eden izmed zakoncev sklene brez soglasja drugega (člen 220 CC).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Vsak zakonec je odgovoren za svoje osebne obveznosti (člen 1410 CC).

V zvezi z osebnimi obveznostmi lahko upnik poseže na posebno premoženje dolžnika in na premoženje, ki ga je ta zakonec sam pridobil med trajanjem zakonske zveze (členi 1411 do 1413 CC).

Za poplačilo obveznosti, ki jih je sam prevzel eden izmed zakoncev, lahko upniki posežejo na vse skupno premoženje in na posebno premoženje zakonca, ki je prevzel obveznost. Praviloma upnik ne more poseči na premoženje drugega zakonca, razen v primeru, ko sta obveznost prevzela oba zakonca skupno ali solidarno, ali če je drugi zakonec nastopal kot porok (členi 1412 do 1414 CC).

Print this topic

back to top