2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

V skladu z Obligacijskim zakonikom imata zakonca na skupnem premoženju nedeljeno lastninsko pravico, kar pomeni, da delež posameznega zakonca ni določen. Vsa opredmetena sredstva (tako premičnine kot nepremičnine), sredstva in druge premoženjske pravice, ki jih eden izmed zakoncev zakonito pridobi med trajanjem zakonske zveze, se štejejo kot skupno premoženje, razen: sredstev, pridobljenih na podlagi dedovanja;

• sredstev, pridobljenih na podlagi darilne pogodbe;
• sredstev, ki glede na svojo naravo zadovoljujejo osebne ali poklicne potrebe zgolj enega izmed zakoncev;
• sredstev, vrnjenih na podlagi denacionalizacijskih predpisov zakoncu, ki je sredstvo imel v lasti pred sklenitvijo zakonske zveze, oziroma ki je sredstvo prejel kot pravni naslednik izvirnega lastnika. (Člen 143 Občianskeho zákonníka (OZ) – Obligacijskega zakonika).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Takšne pravne domneve ne poznamo.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakonca nista dolžna sestaviti popisa premoženja.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Sredstva, ki sestavljajo skupno premoženje, lahko v odsotnosti drugačnega dogovora uporabita oba zakonca.

Poleg tega bremenijo oba zakonca tudi stroški skupnega premoženja oziroma njihovega vzdrževanja člen 144 OZ). Če je zgolj eden izmed zakoncev plačal določen strošek s svojim posebnim premoženjem, lahko zahteva nadomestilo v okviru postopka delitve skupnega premoženja.

Če se zakonca ne moreta sporazumeti o načinu uporabe skupnega premoženja oziroma o poravnavi stroškov v zvezi s sredstvom, lahko katerikoli izmed zakoncev zahteva od sodišča, da odloči o sporu. Običajne posle s skupnim premoženjem lahko opravlja katerikoli izmed zakoncev. Obligacijski zakonik ne opredeljuje vsebine pojma "običajni posel", zato je treba v konkretnih primerih uporabiti pravno prakso in upoštevati konkretne okoliščine. V skladu s pravno prakso se kot običajni posel ne šteje sklenitev najemnega razmerja, oziroma pridobitev ali odtujitev nepremičnin ali drugega premoženja večje vrednosti. V drugih zadevah se zahteva soglasje obeh zakoncev, sicer je pravni posel neveljaven, v kolikor se drugi zakonec ali druga pogodbena stranka sklicuje na neveljavnost.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Pravne posle s skupnim premoženjem, ki se nanašajo na običajne zadeve, lahko sklene eden od zakoncev, zanje pa sta solidarno zavezana oba zakonca.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Oba zakonca sta solidarno upravičena in zavezana za pravne posle s skupnim premoženjem (§ 145 odstavek 2 OZ). Na primer, vsak zakonec mora plačati celoten znesek dolga, povezanega s skupnim premoženjem, in upnik ima pravico zahtevati dolg od obeh zakoncev skupaj ali posamezno.

Zakonca zunaj območja skupnega premoženja delujeta neodvisno. Zakon omogoča zadostitev terjatve upnika enega zakonca, ki je bila ugotovljena v času zakonske zveze, med izvršbo iz skupnega premoženja. Če je skupno premoženje kasneje razdeljeno, je vsak od zakoncev dolžan dati nadomestilo za vse, kar je bilo porabljeno iz skupnega premoženja za njegovo/njeno osebno premoženje (§ 150 OZ) (glej točko 5.1).

Print this topic

back to top