2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Privzeti zakonski režim zakonskega premoženja je tako imenovana skupnost povečanega premoženja. Navedeno v osnovi pomeni ločitev premoženja. Niti moževo niti ženino premoženje ne postane skupno premoženje zakoncev ( člen 1363, odstavek 2 BGB [Nemški civilni zakonik]). Isto se uporablja za premoženje, ki ga zakonec pridobi po sklenitvi zakonske zveze. Vsako povečanje premoženja zakoncev, do katerega pride v času trajanja zakonske zveze, pa se po prenehanju tega režima zakonskega premoženja, zlasti kot posledica prenehanja zakonske zveze ali smrti enega zakonca, razdeli na enaka dela. Za zakonca v splošnem ne veljajo nobene omejitve za odtujitev premoženja in ne odgovarjata za dolgove drugega zakonca (za omejitve glede odtujitve glej točko 2.4; za pogoje glede odgovornosti glej točko 2.5).

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Obstaja (izpodbojna) domneva v korist upnikov, skladno s katero določeno premoženje pripada enemu od zakoncev. Navedeno je bistveno predvsem v zvezi s prisilno izvršitvijo (glej točko 2.6).

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Zakonca nista dolžna sestaviti popisa premoženja. Vendar, priprava popisa na začetku zakonske zveze („začetno premoženje“) vsekakor olajša dokazovanje pridobitev, zbranih v času trajanja zakonske zveze (glej točko 5.3). Če se popisa začetnega premoženja ne sestavi, se uporablja izpodbojna domneva, skladno s katero končno premoženje zakonca predstavlja njegovo povečano premoženje ( člen 1377, odstavek 3 BGB).

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

V splošnem lahko zakonca v času trajanja zakonske zveze prosto odtujita svoje premoženje, če ne obstajajo sporazumi, ki določajo drugače. 
Načelo svobodne odtujitve svojega premoženja pa je omejeno na naslednji način:

• 1) zakonec ne sme odtujiti celotnega svojega premoženja brez dovoljenja drugega zakonca. Skladno s sodno prakso se lahko premoženje, ki predstavlja 80 % zakonskega premoženja zakonca, ki ga odtuji, šteje za „celotno premoženje“ ( člen 1365 BGB). V praksi je ta pogoj pogosto izpolnjen v primeru nepremičnine.
• 2) Nadalje lahko zakonec gospodinjske predmete (ki jih ima v izključni lasti) odtuji le z dovoljenjem drugega zakonca ( člen 1369 BGB). „Zakonski dom“ ne spada med gospodinjske predmete. V tem primeru so v praksi pogosto izpolnjeni pogoji v členu 1365 BGB, navedenem zgoraj.

V odsotnosti vnaprejšnje privolitve drugega zakonca se pogodba zadrži in nima pravnega učinka, dokler je ne odobri drugi zakonec ( člen 1366, odstavek 1 BGB). Če dovoljenje ni dano, je pogodba neveljavna. V določenih primerih lahko sodišče za družinske zadeve izda privolitev namesto zakonca, ki je ne da. Če tretja stranka zahteva, da mora njen pogodbeni partner predložiti privolitev, je treba to privolitev tretji stranki sporočiti v dveh tednih. V nasprotnem primeru se šteje, da privolitev ni bila dana.

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

Obveznosti, ki jih prevzame en zakonec, v splošnem zavezujejo le tega zakonca. Če pa je zakonec pooblaščen za prevzem obveznosti za zagotovitev izpolnjevanja dnevnih potreb družine, učinki teh obveznosti zavezujejo tudi drugega zakonca ( člen 1357, odstavek 1 BGB).

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Zakonca odgovarjata le za svoje lastne dolgove, razen, če je drugi zakonec izjemoma prevzel odgovornost v obliki obveznosti, prevzetih za zagotavljanje izpolnjevanja dnevnih potreb (glej točko 2.5). Upniki lahko, razen v tem posebnem primeru, vložijo zahtevke le na premoženje zakonca, s katerim so sklenili pogodbo, oziroma jim je odgovoren na kakšni drugi podlagi (npr. odškodninska odgovornost).

Prisilna izvršitev je omogočena z ovrgljivo domnevo lastništva (glej točko 2.2). Domneva se, da premičnine v lasti enega ali drugega zakonca pripadajo upniku (rubež) (člen 1362 BGB v povezavi s členom 739 ZPO [Zakonik o civilnem postopku]). Ta domneva se ne uporablja za premoženje, dodeljeno za izključno osebno uporabo enega od zakoncev.

Print this topic

back to top