5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Ker v primeru skupnosti povečanega premoženja kot zakonskega režima zakonskega premoženja soobstajata ločeni skupini premoženja, v primeru prenehanja zakonske zveze ne pride do ponovne dodelitve premoženja. Po drugi strani se povečano premoženje izravna (glej točko 5.3); v izjemnih primerih se dodelitev določenih predmetov enemu zakoncu pobota z izravnalnim zahtevkom ( člen 1383 BGB).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

• 1) V režimu skupnosti povečanega premoženja vsak zakonec odgovarja za svoje dolgove. V primeru prenehanja zakonske zveze pa se dolgovi zakonca upoštevajo v izračunu pridobljenega premoženja. Dolgove je treba odšteti od končnega poročila o premoženju zakonca, zaradi česar lahko povzroči negativno končno poročilo o premoženju (člen 1375, odstavek 1 BGB). Zato lahko zakonec v postopku izravnave povečanega premoženja postane zavezan, da drugemu zakoncu nadomesti svoje obveznosti. Vsak izravnalni zahtevek pa je vedno omejen na vrednost obstoječega premoženja zakonca, ki mora izravnati svoj presežek povečanega premoženja (glej točko 5.3).
• 2) V režimu ločitve zakonskega premoženja ne obstaja nobena določba glede izravnave povečanega premoženja ob upoštevanju predhodno obstoječih dolgov.
• 3) V režimu skupnega premoženja se lahko dolg uveljavlja le iz skupnega premoženja zakoncev, če sta dolgove povzročila oba zakonca skupaj ali če lahko eden zakonec zaveže drugega na podlagi dolga, povzročenega med upravljanjem njunega skupnega premoženja ( člen 1438). Osebno je lahko vedno odgovoren le zakonec, ki upravlja s skupnim premoženjem ( člen 1437, odstavek 2 BGB [Nemški civilni zakonik]). Ob prenehanju ureditve skupnega premoženja je treba odvesti dolgove, povzročene iz skupnega premoženja, da bi lahko preostanek v dveh enakih delih razdelili med zakonca (člen 1476, odstavek 1 BGB).

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

• 1) V režimu zakonskega premoženja skupnosti povečanega premoženja se povečano premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, izravna v primeru prenehanja skupnosti povečanega premoženja (člen 1363, odstavek 2 BGB). Posledično mora zakonec, katerega samostojno povečano premoženje, zbrano v času trajanja zakonske zveze, presega povečano premoženje drugega zakonca, slednjemu plačati polovico presežka ( člen 1378 BGB). Povečano premoženje posameznika se izračuna tako, da se začetno premoženje odšteje od končnega premoženja. Izravnava, ki se jo lahko zahteva od enega zakonca, je omejena na obstoječe premoženje tega zakonca po odštetju dolgov.
• 2) V režimu ločitve premoženja ni izravnave povečanega premoženja.
• 3) Skupno premoženje je treba „likvidirati“. V postopku likvidacije se morata zakonca sporazumeti o ponovni razdelitvi njunega skupnega premoženja.

Print this topic

back to top