1 Katero pravo se uporablja?
1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?
Za zakonske zveze, sklenjene do 28. januarja 2019, se uporabljajo nemške državne uredbe. Če zakonca takrat nista imela istega državljanstva, se uporabi pravo države, v kateri skupaj prebivata. Druga možnost je, da se za učinke zakonske zveze uporabi pravo, s katerim sta oba zakonca najtesneje povezana (člen 15, odstavek 1 EGBGB [Uvodni akt Nemškega civilnega zakonika] v povezavi s členom 14, odstavkom 1, 1-3 EGBGB).
Člen 16, odstavek 1 EGBGB vsebuje določbo o zaščiti tretjih strank, ki delujejo v dobri veri in se upravičeno zanašajo na uporabo nemškega režima zakonskega premoženja, če v Registru režimov zakonskega premoženja ni navedeno drugače.
Sporazum o nemško-iranskem prijateljstvu z dne 17. februarja 1929 določa uporabo ustreznega nacionalnega prava za iranska zakonca v Nemčiji in nemška zakonca v Iranu (glej končni protokol v zvezi s členom 8, odstavkom 3 sporazuma). Poleg tega se v skladu s členom 15, odstavkom 4 EGBGB uporabljajo določbe Zakona o zakonskem premoženju (nemških) razseljenih oseb in beguncev.
Po sprejetju Evropske uredbe (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 veljajo se uporabno pravo določa z novimi pravili, ki veljajo za vse poročne zveze, sklenjene od 29. januarja 2019, pa tudi za tiste, ki so se sklenile pred datumom, ko bodo začela učinkovati, če sta si namreč zakonca za urejanje premoženjskih razmerij izbrala pravo, uporabno od 29. januarja 2019.
Če si zakonca nista izbrala prava, 26. člen podaja hierarhijo povezovalnih dejavnikov za določitev uporabnega prava, kakor sledi.
- Prvo skupno stalno prebivališče zakoncev po sklenitvi zakonske zveze.
- Če tega ni, skupno državljanstvo zakoncev v času poroke. Tega kriterija ni mogoče uporabiti, če imata zakonca več skupnih državljanstev.
- Če niti tega ni, pravo države, s katero sta najtesneje povezana.
Pristojna sodna oblast lahko na zahtevo enega od zakoncev izjemoma sklene, da se bo namesto zakona o prvem skupnem stalnem prebivališču po poroki uporabljal kateri drug državni zakon (člen 22.3).
1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?
Do 28. januarja 2019 nemško pravo sicer dovoljuje izbiro uporabnega prava, vendar jo omejuje samo na nekatere pravne ureditve. Pravo določene države se na primer lahko izbere, če je eden od zakoncev državljan te države ali ima tam svoje običajno prebivališče. Z izključnim sklicem na nepremičnino pa se lahko izbere pravo kraja, na katerem se nahaja nepremičnina (člen 15, odstavek 2 EGBGB). Izbira prava mora biti zabeležena v javni listini. Izključno v primeru, da se ta izbira opravi v tujini, zadostuje, da so izpolnjene bodisi formalne zahteve za poročne pogodbe, ki jih nalaga izbrano pravo, bodisi pravo kraja, kjer je opravljena izbira (člen 14, odstavek 4 EGBGB in člen 15, odstavek 3 EGBGB).
Uredba (EU) 2016/1103 predpisuje možnost, da si zakonca kot uporabno pravo za urejanje zakonskega premoženja izbereta pravo ene izmed držav, katere državljan je vsaj eden od njiju, ali pravo njunega stalnega prebivališča (22. člen). Od 29. januarja 2019 se ta izbira lahko uveljavi samo v okviru poročne pogodbe ali dogovora o izbiri uporabnega prava, v skladu s formalnimi zahtevami, ki so podane v 23. členu. Upravljanje nepremičnin si zakonca lahko uredita s pogodbo (v poročni pogodbi). Poročno pogodbo jima mora sestaviti notar, navzoča morata biti oba. (Člena 1408 in 1410 nemškega civilnega zakonika [BGB]).
In končno, izbira prava, uporabnega za urejanje zakonskega premoženja, bo učinkovala samo v prihodnosti, razen če se zakonca dogovorita drugače, a ne v škodo pravic tretjih.
