4 Ali je premoženjsko razmerje med zakoncema mogoče/potrebno registrirati?
4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?
Da, Državni register poročnih in partnerskih pogodb (od tod Register) obstaja od 15. marca 2014.
4.2. Kateri dokumenti so registrirani? Kateri podatki so registrirani?
Register vsebuje naslednje podatke:
- obstoj pogodbe;
- ime, priimek (tudi dekliško ime), datum in kraj rojstva pogodbenih strank kakor tudi priimek in dekliški priimek njunih mater
- prepoznavna številka in datum verodostojne listine oziroma datum zasebne listine, sopodpisane od nujnega odvetnika;
- ime in sedež notarja, prepoznavna številka in datum vpisa;
- v primeru razveljavitve pogodbe tudi dejstva o razveljavitvi, ime in sedež notarja, prepoznavna številka in datum vpisa.
(Člen 36/K Zakona XLV iz 2008 – Nekateri nepravdarski notarski postopki)
4.3. Na kakšen način in komu so dostopni podatki v registru?
Podatke o obstoju pogodbe lahko poišče in za svoj namen tudi prepiše ustrezne podatke vsakdo, ki ima stvarni interes. Prošnjo, ki je povezana s pristojbino, lahko sestavi vsak madžarski notar. Ta lahko posreduje podatek o obstoju, če dobi podatke (gl. 4.2.) vsaj ene izmed pogodbenih strank in če mu poizvedovalec potrdi svoj stvarni interes.
Na prošnjo notar izroči potrdilo o obstoju ali neobstoju pogodbe v registru. Podatke, povezane z vsebino pogodbe, lahko izroči samo s pisnim dovoljenjem ene izmed pogodbenih strank. Takšno prošnjo lahko sestavijo v notariatu, ki je registriral obstoj pogodbe ali njeno spremembo, prenehanje oziroma razveljavitev. Notar, pristojen za zapuščinske postopke, v elektronski obliki pošlje Registru poizvedbo, ali je bil pokojnik stranka v poročni pogodbi. Če je tako, notar zaprosi za prenos pogodbe.
(Člen 36/K (3-5) in (10) Zakona XLV iz 2008 – Nekateri nepravdarski notarski postopki)
4.4. Kakšen je pravni učinek registracije (veljavnost, možnost nasprotovanja)?
Poročna pogodba se bo štela za veljavno proti tretjim, če je bila vpisana v Register ali če sta zakonca zmožna dokazati, da je tretji vedel oziroma bi moral vedeti za obstoj in vsebino takšne pogodbe.
(Člen 4:65 (2) Civilnega zakonika)
Če se ne dokaže nasprotno, je potrdilo Registra o obstoju pogodbe verodostojno.
(Člen 36/H (4) Zakona XLV iz 2008 – Nekateri nepravdarski notarski postopki)