8 Kaj predvideva zakonodaja za premoženje registriranih in neregistriranih partnerjev?
Od 15. marca 2014 si lahko partnerji urejajo premoženjska razmerja s pogodbami, ki veljajo za obdobje partnerstva. Taka pogodba se šteje za veljavno, če je sestavljena kot verodostojna listina ali kot zaseben dokument, ki ga sopodpiše odvetnik. Partnerska pogodba lahko vsebuje vsa določila, povezana s premoženjskimi pravicami, kakršna se uporabljajo tudi v poročnih pogodbah zakoncev in so usklajena s Civilnim zakonikom.
Partnerska pogodba se bo štela za učinkovito do tretjih, če bo vpisana v državnem registru partnerskih pogodb ali če sta partnerja zmožna dokazati, da je tretji vedel ali bi moral vedeti, da obstaja taka pogodba s posebno vsebino. Določila, ki veljajo za register poročnih pogodb, se bodo mutatis mutandis uporabljala tudi za register partnerskih.
(Člen 6:515 Civilnega zakonika)
Če v partnerski pogodbi ni določeno drugače, se partnerja štejeta za neodvisna, kar zadeva premoženjske pridobitve med sobivanjem. Če se sobivanje konča, lahko vsak od njiju zahteva delitev premoženja, ki sta ga skupaj pridobila v obdobju sobivanja. Glede imetja, ki bi ga v primeru poroke imeli za ločeno, pa ne more veljati, da sta ga pridobila skupaj.Do deleža skupaj pridobljenega premoženja bosta partnerja upravičena predvsem v naravi, sorazmerno s tistim, kar sta prispevala. Gospodinjska opravila, vzgoja otrok in tudi dejavnost drugega partnerja, vse to se bo razlagalo kot prispevanje k pridobitvam. Če ni mogoče določiti prispevnega razmerja, bo obveljala enakovrednost, razen če bi to povzročilo nepravično denarno izgubo enega od partnerjev.
Razen če je v Civilnem zakoniku predpisano drugače, se bodo določila o zakonsko preloženi skupnosti ureditve premoženja mutatis mutandis uporabljala tudi za zaščito partnerjevega deleža pri skupaj pridobljenem imetju in za njegovo delitev.
(Člen 6:516 Civilnega zakonika)
Partnerja lahko skleneta pogodbo o nadaljnji uporabi njunega skupnega doma še pred vstopom v partnersko razmerje, med njim in tudi po njegovem prenehanju. Pogodba se šteje za veljavno, če je sestavljena kot verodostojna listina ali kot zaseben dokument, ki ga sopodpiše odvetnik.
(Člen 6:517 Civilnega zakonika)