Če ima obtoženec stalno bivališče oziroma sedež v Republiki Hrvaški, splošna pravila o pristojnosti določajo pristojnost hrvaških sodišč (1. točka 46. člena Zakona o reševanju neskladij s predpisi drugih dežel: Private International Law Act).

Hrvaška sodišča imajo pri premoženjskih sporih zakoncev mednarodno sodno oblast tudi v primerih, kadar toženec nima bivališča v Republiki Hrvaški, medtem ko ga tožnik ob vložitvi tožbe ima (1. točka 59. člena Zakona o reševanju neskladij s predpisi drugih dežel: Private International Law Act).

Če imata zakonca večino premoženja v Republiki Hrvaški, manjši del pa v tujini, lahko hrvaško sodišče odloča o premoženju v tujini samo med pravdo, v kateri se odloča tudi o premoženju v Republiki Hrvaški, pa še to le v primeru, ko obtoženec privoli v sojenje hrvaškega sodišča (2. točka 59. člena Zakona o reševanju neskladij s predpisi drugih dežel: Private International Law Act).

Vendar imajo hrvaška sodišča izključno sodno oblast pri sporih o pravici razpolaganja z nepremičninami na ozemlju Republike Hrvaške (56. člen Zakona o reševanju neskladij s predpisi drugih dežel: Private International Law Act).

Zakonca se lahko dogovorita o pristojnosti tujega sodišča samo v primeru, če je vsaj eden od njiju tuj državljan in če ne gre za spor v izključni pristojnosti sodišč Republike Hrvaške. Zakonca se lahko dogovorita o pristojnosti hrvaških sodišč, če je vsaj eden od njiju državljan Republike Hrvaške (2. odst. 49. člena Zakona o reševanju neskladij s predpisi drugih dežel: Private International Law Act).

Print this topic

back to top