2 Ali obstaja zakonsko določeno premoženjsko razmerje med zakoncema in če obstaja, kaj določa?
2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?
Zakonska ureditev skupnega premoženja:
V odsotnosti dogovora med zakonca o uporabi druge ureditve, se uporabi zakonska ureditev skupnega premoženja (18. člen, drugi odstavek DZ). 21. in nadaljnji členi Družinskega zakonika predpisujejo zakonsko ureditev skupnega premoženja. Sredstva, pridobljena med trajanjem zakonske zveze kot rezultat skupnih prispevkov zakoncev, so skupno premoženje obeh zakoncev (torej del skupnega premoženja), ne glede na to, kateri izmed zakoncev je sredstvo dejansko pridobil. Skupno premoženje ne vključuje sredstev, pridobljenih pred sklenitvijo zakonske zveze ali sredstev, pridobljenih na podlagi dedovanja ali darilne pogodbe med trajanjem zakonske zveze.
Premično premoženje, ki ga pridobi eden izmed zakoncev med trajanjem zakonske zveze za zadovoljevanje osebnih potreb, opravljanje poklica ali namene podjetja, se šteje kot posebno premoženje zakonca. Premično premoženje, ki ga med trajanjem zakonske zveze pridobi samostojni podjetnik, se tudi šteje kot del posebnega premoženja. Sredstva, pridobljena med trajanjem zakonske zveze izključno s posebnim premoženjem, se tudi štejejo za posebno premoženje zakonca (22. in 23. člen DZ).
2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?
Ne.
2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?
Zakonca nista dolžna sestaviti popisa sredstev.
2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?
Oba zakonca lahko upravljata s skupnim premoženjem. Dejanja v zvezi z upravljanjem skupnega premoženja lahko opravlja vsak izmed zakoncev (24. člen, prvi odstavek DZ).
Med trajanjem zakona ne sme noben zakonec razpolagati z delom skupnega premoženja, ki bi ga prejel ob prenehanju skupnega premoženja. S sredstvi, ki sestavljajo skupno premoženje, razpolagata oba zakonca skupno (24. člen, tretji odstavek DZ).
Razpolaganje zgolj enega zakonca s skupnim nepremičnim premoženjem je izpodbojno. Drugi zakonec lahko vloži tožbo v roku šestih mesecev od dneva, ko je izvedel za razpolaganje, vendar najkasneje v roku treh let od dneva razpolaganja (24. člen, četrti odstavek DZ).
V primeru, da eden izmed zakoncev razpolaga s skupnim premičnim premoženjem za plačilo brez soglasja drugega zakonca, posel zavezuje tudi drugega zakonca, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da drugi zakonec ni dal soglasja. V primeru neodplačnega razpolaganja s skupnim premičnim premoženjem oziroma v primeru razpolaganja, ki zahteva pisno obliko in overitev podpisov pri notarju, se uporabi pravilo, ki velja v primeru razpolaganja brez soglasja drugega zakonca (glej zgoraj) (24. člen, peti odstavek DZ).
Četudi je zakonec sam lastnik družinskega domovanja, z domovanjem ne more razpolagati brez soglasja drugega zakonca, razen če imata zakonca na voljo drugo domovanje. V primeru, da drugi zakonec ne da soglasja, je razpolaganje dopustno ob soglasju okrožnega sodnika, v kolikor ta ugotovi, da razpolaganje ne škoduje mladoletnim otrokom in družini (26. člen DZ).
Vsak izmed zakoncev lahko sklene pogodbo za odtujitev posebnega premoženja s tretjimi osebami oziroma z drugim zakoncem (25. člen DZ).
2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?
Kot smo že omenili, v primeru razpolaganja s skupnim premičnim premoženjem za plačilo, ki ga opravi zakonec brez soglasja drugega zakonca, pogodba zavezuje drugega zakonca, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, da zakonec ni dal soglasja. Dolgovi enega zakonca, ki izvirajo iz zadovoljevanja potreb družine, se štejejo kot skupni dolgovi, za katere odgovarjata oba zakonca (32. člen DZ).
2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?
Izdatki za zadovoljevanje družinskih potreb gredo v breme obeh zakoncev. Zakonca sta skupaj odgovorna za dolgove, ki izvirajo iz zadovoljevanja družinskih potreb (32. člen DZ). Zakonca sta odgovorna za svoje osebne dolgove s svojim posebnim premoženjem in deležem v skupnem premoženju.
