Ob razvezi zakonske zveze pride tudi do prenehanja režima zakonskega premoženja (27. člen DZ) in do delitve skupnega premoženja.

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Zakonca imata enak delež v skupnem premoženju (28. člen DZ).

Vendar pa lahko sodišče odloči, da gre tistemu zakoncu, ki je prevzel skrbništvo nad mladoletnimi otroki, večji delež skupnega premoženja, v kolikor bi lahko zaradi skrbništva otrok zakonec imel težave. Poleg svojega deleža je zakonec upravičen tudi do premičnin, ki jih potrebuje za vzgojo in izobraževanje otrok (29. člen, prvi in drugi odstavek  DZ). V primeru razveze lahko sodišče določi tudi večji delež v skupnem premoženju, če je prispevek enega zakonca k pridobitvi premoženja bistveno večji od prispevka drugega zakonca (29. člen, tretji odstavek  DZ).

Ob razvezi je vsak zakonec upravičen do dela vrednosti sredstev za opravljanje poklica ali podjetja in do terjatev drugega zakonca, ki jih je ta pridobil med trajanjem zakonske zveze, v kolikor gre za premoženje večje vrednosti in je zakonec prispeval k njihovi pridobitvi s svojim delom, sredstvi, skrbjo za otroke ali delom v gospodinjstvu. Tožba se lahko vloži tudi pred razvezo zakonske zveze, v kolikor zakonec, ki je pridobil premoženje, ogroža interese drugega zakonca oziroma otrok (30. člen DZ).

Člen 31 DZ določa, da se tožba po tretjem  odstavku 29. člena in po 30. členu lahko vloži v roku enega leta od razveze zakonske zveze; tožba po 1. in 2. odstavku 29. člena pa se lahko vloži v roku enega leta od izvršitve sodne odločbe o skrbništvu nad otroki.

Ureditev posebnega premoženja:

Premoženje, ki ga pridobita zakonca med trajanjem zakonske zveze, se šteje za njuno posebno premoženje (33. člen, prvi odstavek DZ).

Po razvezi zakonske zveze lahko vsak zakonec zahteva del vrednosti premoženja, ki ga je ustvaril drug zakonec med trajanjem zakonske zveze, in sicer v delu, v katerem je prvi zakonec prispeval s svojim delom, sredstvi, skrbjo za otroke, delom v gospodinjstvu ali kako drugače (33. člen, drugi odstavek  DZ).

Pogodbeni dogovori:

S poročno pogodbo se lahko zakonca dogovorita o delitvi premoženja v primeru razveze (38. člen DZ).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Člen 38. DZ določa, da lahko zakonca v poročni pogodbi uredita svojo odgovornost za izdatke in obveznosti, nastale v času trajanja zakonske zveze. V primeru, da zakonca nista sklenila poročne pogodbe in v njej nista uredila svojih obveznosti, se uporabi določba drugega odstavka 36. člena, po katerem sta zakonca skupaj odgovorna za obveznosti, ki izhajajo iz zadovoljevanja tekočih potreb družine. V primeru prenehanja zakonske zveze zaradi razveze ostaneta zakonca skupaj odgovorna za obstoječe obveznosti, nastale med trajanje zakonske zveze, kot običajna sodolžnika, saj nista več skupaj zavezana kot zakonca.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Družinski zakonik ureja primere, v katerih je zakonec upravičen do večjega deleža skupnega premoženja (glej točko 5.1.).

Print this topic

back to top