3 Kako lahko zakonca urejata svoje premoženjsko razmerje?
3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?
S sklenitvijo pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko zakonca dogovorita o sistemu ločenega ali skupnega premoženja (člen 116 CC).
V kolikor se zakonca dogovorita za skupno premoženje, praviloma postane vse premoženje v lasti zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi vse premoženje, ki ga pridobita med trajanjem zakonske zveze, skupna in nedeljiva celota. Vendar pa skupno premoženje ne obsega premoženja, za katerega sta se zakonca v pogodbi o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema dogovorila, da ostane posebno premoženje posameznega zakonca.
Zakonca se dogovorita tudi o tem, kdo upravlja s skupnim premoženjem (mož, žena, ali skupno). Če zgolj eden izmed zakoncev upravlja s skupnim premoženjem, lahko ta ob upoštevanju zakonskih omejitev uporablja in razpolaga s premoženjem v svojem imenu, pri čemer mora prevzeti odgovornost tudi za družinske in skupne gospodinjske izdatke (člen 124 CC). Soglasje drugega zakonca je potrebno v primeru odtujitve skupnega nepremičnega premoženja ali zastave in obremenjevanja le-tega s stvarnimi pravicami (člen 128 CC). Soglasje je potrebno tudi v primeru neodplačnega prenosa premičnega skupnega premoženja, ki presega vrednost običajnega darila manjše vrednosti (člen 129 CC). Vsak zakonec samostojno razpolaga s svojim posebnim premoženjem (člen 125, odstavek 2 CC).
V primeru skupnega premoženja je zakonec odgovoren za obveznosti drugega zakonca, ki jih ta prevzame za potrebe družine in skupnega gospodinjstva, tudi s svojim posebnim premoženjem, če skupno premoženje in posebno premoženje zakonca, ki je prevzel obveznost, ne zadostujejo za poplačilo (člen 130 CC).
V primeru dogovora o ločenem premoženju zakonec ne obdrži lastništva zgolj nad premoženjem, ki je bil v njegovi lasti pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč lahko tudi pridobiva, uporablja, upravlja in odtuji premoženje neodvisno od drugega zakonca med trajanjem zakonske zveze (člen 117 CC). Zakonec ne sme uporabljati, upravljati ali odtujiti premoženja drugega zakonca brez njegovega soglasja (člen 118, odstavek 1 CC). Vendar pa se lahko zakonca dogovorita, da bo zakonec upravljal s premoženjem drugega zakonca. V tem primeru je zakonec, ki upravlja premoženje, odgovoren za škodo, ki jo povzroči s svojo malomarnostjo (člen 119 CC).
V režimu ločenega premoženja je vsak izmed zakoncev odgovoren za svoje obveznosti s svojim premoženjem (člen 121 CC).
3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?
Pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema skleneta oba zakonca pred notarjem; v kolikor je eden izmed zakoncev mladoleten, pogodbo sklene njegov zastopnik (člen 115 CC).
3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?
Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko sklene tako med trajanjem zakonske zveze kot pred sklenitvijo; v tem primeru se vpiše v register šele po sklenitvi zakonske zveze (člen 114 CC). V razmerju med zakoncema pogodba učinkuje od trenutka sklenitve. V razmerju do tretjih oseb pa velja pogodba šele od trenutka vpisa v register.
3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?
Zakonca lahko spremenita obstoječo pogodbo ob upoštevanju enakih pogojev, kot so veljali ob sklenitvi.
