3 Kako lahko zakonca urejata svoje premoženjsko razmerje?

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Zakonca lahko svobodno skleneta pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, ki je prilagojena njunim konkretnim okoliščinam, in se tako izogneta zakonski ureditvi.

Obligacijski zakonik ureja tri glavne režime pogodbenega premoženja:

  • režim skupnega premoženja,
  • režim posebnega premoženja,
  • režim udeležbe v skupnem presežku.

Vsi zakonski režimi slonijo na načelu, da lahko zakonca svobodno izbereta režim zakonskega premoženja. Vendar pa njuna pogodbena svoboda ni neomejena, saj morata upoštevati določena načela.

Tako pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema ne sme biti v nasprotju z javnim redom (člen 1387 CC), odstopati od pravil, ki urejajo starševstvo, pravni postopek in skrbništvo (člen 1388 CC), ali vsebovati sporazum ali odstop, učinek katerega bi spremenil zakonski dedni red (člen 1389 CC). Upoštevati je treba vse določbe, vsebovane v členih od 212 do 226 Obligacijskega zakonika, razen določb, ki urejajo veljavnost premoženjskih razmerij.

Premoženjski režimi so urejeni v členu 1497 in naslednjih členih Obligacijskega zakonika. Zakonca lahko izbirata med številnimi vrstami premoženjskih razmerij; najbolj znana je tista, ki ureja univerzalno skupno premoženje (člen 1526 Obligacijskega zakonika). V skladu z univerzalnim skupnim premoženjem je skupno premoženje vse obstoječe in bodoče premično in nepremično premoženje. Zakonca v tem primeru nimata posebnega premoženja, z edino izjemo premoženja, ki je že po sami naravi lastnina enega zakonca. Vse obveznosti zakoncev so skupne; oba zakonca sta zanje solidarno odgovorna. To se nanaša celo na obveznosti, ki jih je eden izmed zakoncev prevzel pred sklenitvijo zakonske zveze.

Režim ločenega premoženja urejajo členi od 1536 do 1541 Obligacijskega zakonika. With this regime, in principle, the spouses have no common property. All property belongs to either one spouse or the other. Each spouse retains the administration, enjoyment and free disposal of his/her personal property and is liable for any debt incurred by him/her, whether before or during the marriage (Article 1536 CC). The only exception to this are debts incurred by one or other spouse with regard to the upkeep of the household or the raising of children.

Režim udeležbe v skupnem presežku urejajo členi od 1569 do 1581 Obligacijskega zakonika. Vsak zakonec upravlja, uživa in prosto razpolaga s svojim posebnim premoženjem. Med trajanjem zakonske zveze ima režim enake posledice kot režim posebnega premoženja, ob prenehanju pa so posledice enake režimu skupnega premoženja (člen 1569 CC).

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Vse pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se sklepajo pri notarju (člen 1394 CC). Tako je treba stopiti v stik z notarjem, ki pripravi omenjen dogovor.

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema se lahko sklene pred sklenitvijo ali med trajanjem zakonske zveze. Če je pogodba sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze, stopi v veljavo šele z dnem sklenitve zakonske zveze (člen 1395 CC). Če pa je pogodba sklenjena med trajanjem zakonske zveze, učinkuje med zakoncema z dnem sklenitve notarskega zapisa (člen 1397, odstavek 2 CC).

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Po tem, ko je pogodbeno ali zakonsko premoženjsko razmerje v uporabi že dve leti, lahko zakonca ob upoštevanju določenih omejitev z notarskim zapisom omenjeni režim v celoti ali delno spremenita (člen 1397, odstavek 1 CC).