5 Kakšne so posledice razveze zakonske zveze/ločitve?

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

V primeru prenehanja zakonske zveze se režim zakonskega premoženja prekine na datum vložitve zahtevka za prekinitev zakonske zveze, razen, če zakonca od sodišča ali organa, ki izda odločbo o prenehanju zakonske zveze, zahtevata, da določi, da je bil premoženjski režim prekinjen na datum de facto ločitve (čl. 385 Civilnega zakonika). V tem primeru se skupno premoženje razdeli v skladu s sporazumom zakoncev, oziroma ga v primeru, da sporazuma ne dosežeta, razdeli sodišče. Instrument za razdelitev je lahko odločba sodišča ali dokument, sklenjen v avtentični notarski obliki (čl. 320 Civilnega zakonika). V primeru zakonskega ali običajnega skupnega premoženja se navedeno skupno premoženje razdeli, kot sledi: vsak zakonec vzame svojo lastno premoženje, skupno premoženje se razdeli med zakonca in poravna dolgove. Delež, do katerega je upravičen posamezni zakonec, se določi na osnovi njegovega prispevka k pridobitvi skupnega premoženja in izpolnjevanja skupnih obveznosti (čl. 357 Civilnega zakonika). Delo, ki ga posamezni zakonec opravi v gospodinjstvu, in vzgoja otrok se upoštevata kot prispevek k materialnim stroškom (čl. 326 Civilnega zakonika).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Dolgove se v postopku prenehanja zakonske zveze poravna v skladu z dogovorom zakoncev. V nasprotnem primeru način poravnave dolgov določi sodišče.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Če premoženje, dodeljeno zakoncu v postopku razdelitve skupnega premoženja, presega delež, do katerega bi bil upravičen ob upoštevanju njegovega prispevka k pridobitvi tega premoženja, ima drugi zakonec pravico zahtevati izravnalno plačilo. Poleg tega lahko zakonec, ki ni kriv za prenehanje zakonske zveze in zaradi prenehanja zakonske zveze utrpi škodo, od drugega zakonca zahteva nadomestilo. Če prenehanje zakonske zveze povzroči pomembno poslabšanje življenjskih pogojev tožnika in je zakonska zveza trajala vsaj 20 let, odločba o prenehanju zakonske zveze pa je bila izdana na podlagi izključne krivde toženca, je tožnik upravičen do višjega nadomestila (čl. 388 in 390 Civilnega zakonika).