5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Skupno premoženje zakoncev preneha s prenehanjem zakonske zveze (glej člen 1:99 BW). Zakonca sta načeloma upravičena do polovice premoženja. Po prenehanju skupnosti lahko vsak zakonec zahteva vrnitev svojih oblačil, nakita, poklicne in poslovne opreme, dokumentov in spominkov, ki pripadajo njegovi družini (glej člen 1:101 BW). Razdelitev se lahko določi v pogodbi o prenehanju zakonske zveze ali jo določi sodnik (glej člen 3:185 BW). Zahteva se jo lahko kadar koli (glej člen 3:178 BW). Na podlagi pobotne izjave v pogodbi  o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema je treba v primeru prenehanja zakonske zveze izvršiti tudi poravnavo (v obliki denarnega nadomestila) med zakoncema.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Po prenehanju zakonske zveze nekdanji zakonec ostaja odgovoren za celotni dolg skupnosti, ki ga je ustvaril v času trajanja zakonske zveze. Drugi nekdanji zakonec postane solidarno odgovoren za ta dolg po prenehanju zakonske zveze. Upnik si lahko ta dolg povrne iz skupnega premoženja zakoncev, dodeljenega drugemu nekdanjemu zakoncu. Dolg se lahko povrne tudi iz zasebnega premoženja nekdanjega zakonca, ki je ustvaril dolg, ne pa tudi iz zasebnega premoženja drugega nekdanjega zakonca (glej člen 1:102 BWBW.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Razdelitev skupnega premoženja se lahko izvrši v obliki razdelitve stvarnega premoženja ali s plačilom denarnega nadomestila. Razdelitev se lahko zahteva kadar koli (glej člen 3:178 BW).

Print this topic

back to top