5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Če ni dogovora o nasprotnem, se ohrani načelo delitve premoženja do razveze zakonske zveze (po predhodnem sporazumu, ki stopi v veljavo z razvezo zakonske zveze, glej zgoraj 3.1.). Zakonca lahko razdelita zakonsko premoženje za vsakdanjo uporabo in zakonske prihranke s sporazumom ali z vložitvijo zahtevka – v času enega leta od dokončne razveze zakonske zveze – za odločbo sodišča (§§ 85, 95 EheG).
Zakonsko premoženje za vsakodnevno uporabo in zakonski prihranki so predmet delitve (§ 81 Abs 1 EheG). »Zakonsko premoženje za vsakodnevno uporabo« so fizične stvari, ki so služile uporabi obeh zakoncev v času zakonskega sobivanja (§ 81 para 2 EheG). To vključuje tudi zakonsko bivališče in gospodinjske predmete. Tudi pravice so lahko del zakonskega premoženja za vsakodnevno uporabo (npr. stvarne pravice do nepremičnin) (§ 86 para 1 EheG). »Zakonski prihranki« so prihranki ali premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času zakonskega sobivanja in ki je ponavadi namenjeno unovčenju (§ 81 para 3 EheG).
Iz delitve je izključeno blago, ki ga je zakonec prinesel v zakon, pridobljeno zaradi smrti, ali ki ga je prejel/a kot darilo od tretje osebe, blago, ki služi osebni uporabi zakonca samega ali upravljanju njegovega/njenega poklica, kot tudi blago, ki pripada podjetju ali je delež v podjetju, če ni zgolj naložba (§ 82 EheG). Zakonsko bivališče in gospodinjski predmeti morajo biti – tudi če jih je v zakon prinesel en zakonec, jih podedoval ali prejel kot darilo – vključeni v delitev, če se zakonca s tem strinjata, če je drugi zakonec odvisen od njihove nadaljnje uporabe, da bi zagotovil svoje življenjske potrebe, ali  če ima skupni otrok precejšnjo potrebo po njihovi nadaljnji uporabi (§ 82 para 2 EheG). Vključitev zakonskega doma v delitev v skladu z § 82 odst 2 je mogoče izvesti s sporazumom med zakoncema (§ 87 para 1 EheG). 
Premoženje, ki je predmet delitve, je potrebno pravično razdeliti. Pri tem je potrebno upoštevati kakovost in obseg prispevka vsakega zakonca k pridobitvi premoženja in dobro počutje otrok (§ 83 para 1 EheG).
Če sta zakonca sklenila poročno pogodbo in blago, ki je del premoženjske skupnosti, ni predmet delitve pod §§ 81 in naprej zakona EheG, je usoda poročne pogodbe ob odsotnosti kakršnega koli drugega sporazuma odvisna od krivde zakoncev v zvezi z razvezo zakonske zveze. Če v stopnji krivde ni nobene razlike, vsak zakonec dobi nazaj tisto, kar je prinesel/prinesla v zakonsko zvezo. V primeru, da krivda enega zakonca prevladuje, lahko drugi izbira, ali naj bo poročna pogodba razveljavljena ali naj obvelja delitev 50-50, kot v primeru smrti enega izmed zakoncev (§ 1266 ABGB). Pravica, ustvarjena s pogodbo o dedovanju, ostane nedotaknjena v korist zakonca brez krivde(§ 1266 ABGB).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Dolgove, ki so tesno povezani z zakonskim premoženjem za vsakdanjo uporabo ali zakonskimi prihranki, oziroma ki so povezani z izdatki zakonskega življenja, je potrebno pri delitvi oceniti (§ 81 para 1 EheG) (§ 83 para 1 EheG). Če glede tega med zakoncema ne pride do sporazume, lahko sodišče določi, kateri zakonec v notranjem razmerju je dolžan plačati dolgove (§ 92 EheG).

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Delitev mora potekati predvsem z dodelitvijo blaga. Samo v primeru, da je na ta način nemogoče doseči pravičen rezultat, lahko sodišče odredi izravnalno plačilo prikrajšanemu zakoncu (§ 94 para 1 EheG).

Print this topic

back to top