5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Zakonska pravica se izvrši v primeru prenehanja zakonske zveze, in sicer ob delitvi premoženja. Najprej se izračuna delež obeh zakoncev v zakonskem premoženju. Ker je vsak izmed zakoncev lastnik svojega lastnega posebnega premoženja, se zahtevek ne nanaša na določeno premoženje, temveč zgolj na čisto nominalno vrednost polovice zakonskega premoženja (po odbitku obveznosti). Zakonec, ki je lastnik največ zakonskega premoženja se lahko odloči, ali bo drugega zakonca izplačal v denarju ali mu izročil premoženje v enaki vrednosti (ÄktB 11:9). Vendar pa lahko zakonec, ki je v slabšem finančnem položaju, zahteva, da proti plačilu nadomestila prevzame skupno domovanje in gospodinjske predmete (ÄktB 11:8). V kolikor je vse premoženje zakoncev posebno premoženje in nobeden izmed zakoncev ne zahteva prevzema skupnega domovanja ali gospodinjskih predmetov, delitev premoženja ni potrebna (ÄktB 9:1). Treba je omeniti, da lahko sodišče dovoli razvezo tudi v primeru, ko se zakonca ne sporazumeta o vseh vidikih razveze. O teh zadevah se odloči ločeno.

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Vsak izmed zakoncev je odgovoren za svoje obveznosti tako med trajanjem zakonske zveze kot tudi po razvezi.

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

5.3.1. V primeru premoženjskega razmerja, kjer se v zakonu pridobljeno premoženje deli na enake dele:
- Ali je zahtevek potrebno izpolniti s plačilom ali v naravi?
- Kako se zahtevek ocenjuje?
- Kakšna je količina izravnalnega plačila?
- Kdaj se zahtevek odredi?

Švedsko pravo ne pozna takšne ureditve.

5.3.2. V drugih primerih (premoženjska razmerja, kjer se v zakonu pridobljeno premoženje ne deli na enake dele)?

Kot smo navedli pod točko 5.1., v kolikor ima eden izmed zakoncev več zakonskega premoženja kot drugi, se lahko razlika izplača v enkratnem denarnem znesku.

Print this topic

back to top