3 Kako lahko zakonca urejata svoje premoženjsko razmerje?
3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?
Zakonca imata možnost za privolitev – preko poročne pogodbe – v drugačno premoženjsko razmerje med zakonci kot v zakonsko določeno delitev premoženja. Vendar se vsi premoženjski sporazumi med zakoncema ne štejejo kot poročne pogodbe – o njih se govori le, ko v veliki meri nadomestijo pravno premoženjsko razmerje med zakonci in so namenjene celostnemu urejanju gospodarskih odnosov.
Kot alternativne oblike premoženjskih razmerij med zakonci avstrijska zakonodaja predvideva premoženjsko skupnost in pogodbo o dedovanju. Vendar pa se zakoncema ni potrebno omejevati na njiju pri svoji izbiri premoženjskega razmerja med zakonci.
V zvezi s premoženjsko skupnostjo je potrebno razlikovati med dvema oblikama: zakonsko neurejeno premoženjsko skupnostjo med živimi in premoženjsko skupnostjo v primeru smrti. Premoženjska skupnost med živimi je lahko strukturirana kot splošna ali omejena premoženjska skupnost. V prvem primeru je celotno prineseno in prihodnje premoženje zakoncev zajeto v premoženjski skupnosti, v drugem primeru pa je vključeno le določeno blago, navedeno v pogodbenem dogovoru. Zakonca postaneta solastnika skupnostnega blaga, njuna (idealna) deleža določa sporazum – v primeru dvoma se predpostavlja, da sta njuna deleža enakovredna. Med zakoncema obstajajo notranje dejanske omejitve razpolaganja v zvezi s solastniškimi deleži, katerim ne morejo nasprotovati tretje osebe. Nasprotovanje s strani tretje osebe je mogoče le v primeru prepovedi ali odtujitve in/ali obremenitve, zapisane v zemljiški knjigi pod § 364c ABGB, ali če je podan sklic na omejitve o razpolaganju, ko je solastništvo dokumentirano.
Pod premoženjsko skupnostjo med živimi so dolgovi obeh zakoncev zavarovani s premoženjsko skupnostjo in lastnim premoženjem vsakega posameznega zakonca, ki ni predmet premoženjske skupnosti. Če začnejo veljati obveznosti samo za enega od zakoncev ali se obveznosti kako drugače nanašajo osebno nanj/o (npr. obveznosti plačila preživnine ali odškodnine), je pod splošno premoženjsko skupnostjo obveznostim podvržena celotna premoženjska skupnost kot tudi njegovo/njeno posamezno premoženje. Nasprotno pa v primeru omejene premoženjske skupnosti drugemu zakoncu ni potrebno odgovarjati za take dolgove s svojim deležem skupnega zakonskega premoženja.
Pod premoženjsko skupnostjo v primeru smrti ostane delitev premoženja na mestu do smrti enega izmed zakoncev, vsak lahko svobodno razpolaga s svojim blagom. Če eden izmed zakoncev umre, se premoženje zakoncev združi v premoženjsko skupnost, ki se po odbitku dolgov razdeli na dve polovici. Preživeli zakonec prejme eno polovico, medtem ko druga polovica predstavlja zapuščino (§ 1234 ABGB).
Po pogodbi o dedovanju en zakonec imenuje drugega ali oba zakonca imenujeta drug drugega kot dediča (§ 1249 ABGB). Vendar pa taka pogodba lahko pokriva le tri četrtine premoženja (§ 1253 ABGB).
Poleg teh obstajajo tudi predhodni sporazumi, ki vnaprej urejajo delitev zakonskega premoženja za dnevno uporabo, zakonskih prihrankov in/ali zakonskega bivališča v primeru razveljavitve zakonske zveze. Ti sporazumi ne vplivajo na načelo delitve premoženja v času zakonske zveze. Sodnik lahko odstopa od veljavnega predhodnega sporazuma samo, če je eden od zakoncev neupravičeno prikrajšan in bi bilo nerazumno zanj/zanjo določiti tako ureditev delitve (§ 97 para 2 Ehegesetz, EheG – avstrijski Zakon o zakonski zvezi).
3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?
Poročne pogodbe in predhodni sporazumi glede delitve zakonskih prihrankov in zakonskega bivališča morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa (§ 97 para 1 EheG). V teh primerih mora torej sklenitev pogodbe izvesti notar. Nasprotno pa predhodni sporazumi glede delitve zakonskega premoženja za vsakdanjo uporabo zahtevajo le pisno obliko (§ 97 para 1 EheG).
3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?
Poročno pogodbo in predhodne sporazume je mogoče skleniti kadar koli v času zakonske zveze. Poročne pogodbe, ki so sklenjene pred poroko, stopijo v veljavo pod pogojem kasnejšega zakona. V skladu s svojim namenom poročne pogodbe in predhodni sporazumi stopijo v veljavo ali takoj (npr. sporazum o premoženjski skupnosti med živimi) ali šele po smrti zakonca (premoženjska skupnost v primeru smrti) oziroma ločitvi (predhodni sporazumi).
3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?
Zakonec lahko tudi spremeni obstoječ sporazum pod pogojem, da so formalne zahteve izpolnjene.
