5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Zakončev delež iz skupnega premoženja se določa po stanju in vrednosti, ki sta obstajala v času prenehanja skupnosti premoženja. Upoštevala se bo vsaka sprememba vrednosti med tem časom in delitvijo skupnega premoženja, razen če jo je mogoče pripisati upravljanju enega od zakoncev. Delitev posebnih predmetov iz skupnega premoženja se bo opravila po predpisih o prenehanju skupnega lastništva, s pridržkom, da delitev v naravi ni mogoča, če ji eden od zakoncev nasprotuje z razumnim razlogom. Ti predpisi se uporabljajo tudi pri delitvi pravic in zahtevkov, ki so del skupnega premoženja.

(Člen 4:60 Civilnega zakonika)

Pri razdelitvi imetja bo sodišče upoštevalo pogodbo med zakoncema. Predmeti, ki jih eden izmed njiju potrebuje za opravljanje poklica ali podjetniških dejavnosti, praviloma pripade temu zakoncu.

(Člen 4:61 (1-2) Civilnega zakonika)

Ločeno imetje, ki je obstajalo v času prenehanja skupnosti premoženja, se bo razdelilo v naravi, razen če bi to ne bilo mogoče zaradi pomešanosti imetja oziroma, če bi se ob taki delitvi občutno zmanjšala vrednost skupnega ali ločenega premoženja.

(Člen 4:62 Civilnega zakonika)

Razveza zakonske zveze ali prenehanje skupnega zakonskega življenja sama po sebi ne moreta končati najemniške pravice zakonca, če še naprej živi v bivališču pod pravnim naslovom (tj. v izključni lasti) drugega zakonca.

(Člen 4:77 (2) Civilnega zakonika)

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Če je kako posebno imetje obremenjeno z dolgom, ga mora odplačati zakonec, ki mu je pripadlo ob razdelitvi.

(Člen 4:61 (4) Civilnega zakonika)

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

5.3.1. V primeru premoženjskega razmerja, kjer se v zakonu pridobljeno premoženje deli na enake dele:
- Ali je zahtevek potrebno izpolniti s plačilom ali v naravi?
- Kako se zahtevek ocenjuje?
- Kakšna je količina izravnalnega plačila?
- Kdaj se zahtevek odredi?

5.3.2. V drugih primerih (premoženjska razmerja, kjer se v zakonu pridobljeno premoženje ne deli na enake dele)?

Med delitvijo skupnega premoženja je mogoče vložiti zahtevek za nadomestilo vseh denarnih izdatkov, ki so se porabili iz skupnega za ločeno premoženje, iz ločenega za skupno premoženje ter iz ločenega premoženja enega izmed zakoncev za ločeno premoženje drugega, pa tudi za poravnavo dolgov, ki bremenijo premoženje drugega zakonca. Zahtevki za nadomestilo se bodo rešili v skladu s predpisi o določanju vrednosti zakonskih deležev (gl. točko 5.1.).

Nadomestilo za vsakršno porabo sredstev, ki so se vzela iz ločenega premoženja za kritje vsakdanjih izdatkov, je mogoče zahtevati le v izjemnih okoliščinah.

Če se zakonec odpove pravici do nadomestila, ga ne more več zahtevati. Za tako odpoved ni nobenega formalnega pogoja, sicer pa je dokazno breme na zakoncu, ki se sklicuje na odpoved.

Če se zaradi kake naložbe občutno poveča vrednost nepremičninskega premoženja, lahko zakonec, ki je upravičen do nadomestila, vloži tudi zahtevek, naj se mu lastniški delež poveča sorazmerno s povečanjem vrednosti nepremičnine.

Pravica do nadomestila ugasne, če v času prenehanja skupnosti premoženja slednjega sploh ni bilo, zakonec, ki bi bil odgovoren za izplačilo nadomestila, pa nima nobenega ločenega premoženja.

(Člen 4:59 Civilnega zakonika)

Print this topic

back to top