1 Katero pravo se uporablja?
1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?
Na podlagi člena 10:52 Burgerlijk Wetboek (BW; Civilnega zakonika) glede prava, uporabnega za urejanje zakonskega premoženja (HK), na Nizozemskem velja haaška konvencija [1978], ki je začela učinkovati s 1. septembrom 1992 in se nanaša na zakonske zveze, sklenjene med 1. septembrom 1992 in 28. januarjem 2019. Za zakonske zveze, sklenjene pred 1. septembrom 1992, se uporabljajo drugačna pravila. Nizozemska ni sklenila nobene dvostranske konvencije. Kljub temu pa se uporabljajo ločena medregionalna pravila v zvezi s čezmorskimi območji na Karibih, ki pripadajo Kraljevini Nizozemski. V odsotnosti izbire prava se v primeru, da zakonca nimata istega državljanstva, uporabi pravo prvega skupnega običajnega prebivališča zakoncev (glej člen 4, odstavek 1 HC). Za zakonca, ki imata isto državljanstvo (glej člen 15 HC), se pod določenimi pogoji uporablja njuno nacionalno pravo (glej člen 4, odstavek 2 in člen 5 HC). Če zakonca nimata niti prvega skupnega običajnega prebivališča niti istega državljanstva, se uporabi pravo države, s katero sta zakonca na podlagi vseh okoliščin primera najtesneje povezana (glej člen 4, odstavek 3 HC). Uporabno pravo se lahko spremeni z naturalizacijo, imigracijo in po 10 letih prebivanja v določeni državi (glej člen 7 HC). Ta sprememba vpliva le na prihodnost (člen 8 HC). Spremembo se lahko prepreči z izbiro prava ali sklenitvijo poročne pogodbe.
Po sprejetju Evropske uredbe (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 veljajo se uporabno pravo določa z novimi pravili, ki veljajo za vse poročne zveze, sklenjene od 29. januarja 2019, pa tudi za tiste, ki so se sklenile pred datumom, ko bodo začela učinkovati, če sta si namreč zakonca za urejanje premoženjskih razmerij izbrala pravo, uporabno od 29. januarja 2019.
Če si zakonca nista izbrala prava, 26. člen podaja hierarhijo povezovalnih dejavnikov za določitev uporabnega prava, kakor sledi.
- Prvo skupno stalno prebivališče zakoncev po sklenitvi zakonske zveze.
- Če tega ni, skupno državljanstvo zakoncev v času poroke. Tega kriterija ni mogoče uporabiti, če imata zakonca več skupnih državljanstev.
- Če niti tega ni, pravo države, s katero sta najtesneje povezana.
Izjemoma in pod pogojem, da to zahteva eden od zakoncev, lahko pristojno sodstvo sklene, da se bo uporabljalo pravo katere druge države, torej ne tiste, v kateri sta imela zakonca po poroki prvo skupno stalno prebivališče (člen 22.3), vendar samo pod pogojem, da sta v tej drugi državi stalno prebivala dalj kakor v prvi.
1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?
Zakonca si lahko pred poroko ali v zakonu izbereta pravo, uporabno za njuno zakonsko premoženje. Do 28. januarja 2019 se lahko odločita za pravo skupnega stalnega prebivališča ali za pravo skupnega državljanstva, glede nepremičnine pa za pravo kraja, v katerem jo imata (glej člena 3 in 6 HC). O določitvi določenega prava se morata izrecno dogovoriti ali pa mora to nedvoumno izhajati iz pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema (glej člen 11 HC). Slednje velja, če se pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklicuje na določene člene zakona. Za obliko izbire prava se uporabljajo formalne zahteve za pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in jo ureja bodisi izbrano pravo bodisi kraj, na katerem je izvedena izbira prava (glej člen 13 HC). Če se izbira prava izvede ali spremeni v času trajanja zakonske zveze, se uporablja izhodišče, da morata zakonca izvesti medsebojno poravnavo v okviru obstoječega režima.
Uredba (EU) 2016/1103 predpisuje, da si zakonca kot uporabno pravo za urejanje zakonskega premoženja lahko izbereta pravo države, katere državljan je vsaj eden od njiju, ali pravo države, v kateri imata oba stalno prebivališče (22. člen). Od 29. januarja 2019 je ta izbira veljavna samo v okviru poročne pogodbe ali dogovora o izbiri uporabnega prava, v skladu s formalnimi zahtevami, ki jih podaja 23. člen.
In končno, izbira prava, uporabnega za urejanje zakonskega premoženja, bo učinkovala samo v prihodnosti, razen če se zakonca dogovorita drugače, a ne v škodo pravic tretjih.
Ta nova pravila veljajo za vse zakonce, ne glede na čas poroke, če bodo izbiro opravili po 29. januarju 2019.
